Tehnologija se danes razvija s tako hitrostjo, da jo komaj dohajamo. Umetna inteligenca, polavtomatizacija, 3D-tiskalniki, roboti – to so zgolj nekatera od raziskovalnih področij, ki zanimajo švicarski ABB. Najbolj znano ali prepoznavno pa je to podjetje bržkone po polprevodnikih. Kot smo izvedeli med obiskom v Švici, so prav tam – deloma »po naključju«, ko so iskali rešitev za drugo težavo –, iznašli prvo uro s tehnologijo LCD. V zadnjem času se med drugim ukvarjajo s pilotnim projektom, v katerem bi nekje na Danskem s 3D-tiskanjem postavili most. Slovijo predvsem po rešitvah za industrijo, pri katerih je treba pretvarjati različne vire energije, zato bi lahko rekli, da so prav polprevodniki zaščitni znak podjetja ABB.

Močnostni polprevodniki so v elektroenergetskih sistemih izjemno pomembni in pretežni del energetskega preobrata, ki ga načrtujejo številne države, se lahko v praski udejanji samo po zaslugi te futuristične tehnologije. Po besedah Manfreda Kraxenbergerja, vodje ABB-jeve proizvodne enote BiMOS v švicarskem Lenzburgu, ima ABB na trgu polprevodnikov le malo konkurentov. »Dva sta iz Japonske – Mitsubishi in Hitachi, eden pa iz Nemčije.« Zakaj polprevodniki? »Ker z njimi lahko preklapljamo med različnimi frekvencami, to pa zagotavlja fleksibilnost,« je pojasnil Kraxenberger.

Polprevodniki igrajo ključno vlogo pri prenosu električne energije z majhnimi izgubami, uporabljajo pa se v sistemih oskrbe z električno energijo – v sektorjih transporta in v industriji. Primeri uporabe so sistemi, s katerimi električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo vetrni in fotonapetostni sistemi, pošiljamo v omrežje; sistemi HVDC za prenos električne energije na velike razdalje; pogonski sistemi za železnice in sistemi brezprekinitvenega napajanja za podatkovna središča. Uporaba polprevodnikov pomeni, da se poraba električne energije zmanjša povsod in da je mogoč učinkovit prenos velike količine električne energije, denimo od vetrnih elektrarn v Severnem morju do juga Nemčije, je povedal Kraxenberger.

Največje podatkovno središče v Švici, Green.ch, ima 100.000 strank; tem podjetje zagotavlja spletne rešitve, ki v takem obsegu ne bi bile mogoče brez optimalne distribucije električne energije, sta povedala prvi mož podjetja Geen.ch, Frank Boller, in Andre Schärer, direktor ABB-jeve enote za rešitve na področju elektrifikacije.
Med strankami podjetja Geen.ch sta tudi Nord Stream in Saxo Bank.

Schärer je povedal, da se hkrati oddaja toliko električne energije, kot če bi združili 4.000 sušilnikov za lase. Če bi se pri oskrbi podatkovnega središča z elektriko prišlo do izpada, bi jo s pomočjo akumulatorjev ponovno vzpostavili v 30 sekundah. »Kapaciteta akumulatorjev je 2 MW, kar bi v primeru izpada električne energije zadostovalo za 10 minut, pri čemer pa omrežje potencialno dopušča največ 40 MW,« je povedal Boller.

ABB v Lenzburgu v Švici obsežno linijo polprevodnikov izdeluje že od leta 1981. V letu 2010 je podjetje v nove proizvodne sisteme v tem obratu investiralo približno 200 milijonov švicarskih frankov (180,7 milijona evrov).

Ena od njihovih inovacij je GTO (tiristor z izklopnim mehanizmom), ki ga lahko poljubno ne samo vklapljamo, temveč tudi izklapljamo.

Tu so še polprevodniki IGBT (bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati), ki so krmiljeni napetostno. Novi ABB-jevi tiristorji, ki omogočajo majhne izgube, pa kažejo, da so mogoči celo večji izkoristki. Pri pretvornikih, opremljenih s temi novimi tiristorji, je mogoče prevodne izgube zmanjšati za 13 odstotkov, kar pomeni, da že v osnovi potrebujejo 13 odstotkov manj električne energije. Kot pravijo v ABB, se s temi napravami odpira povsem novo poglavje v prihodnosti močnostnih polprevodnikov.