Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedavnem govoru o stanju Unije v Evropskem parlamentu predlagala povečanje cilja EU za zmanjšanje emisij do leta 2030 na vsaj 55 odstotkov. »Naša ocena učinkov jasno kaže, da bi doseganje tega cilja EU zanesljivo postavilo na pot v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2050 in izpolnjevanja obveznosti iz pariškega sporazuma,« je dejala von der Leynova, ki je obenem ponovno omenila tudi načrt za mejni davek na ogljik.
»Zavedam se, da je to povečanje s 40 na 55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa premalo. Toda naša ocena učinkov jasno kaže, da lahko naše gospodarstvo in industrija to preneseta. Hkrati si tega želita. Ravno včeraj (v torek; opomba avtorja) mi je 170 poslovnih voditeljev in vlagateljev - od malih in srednje velikih podjetij do nekaterih največjih svetovnih podjetij - poslalo pismo, v katerem so Evropo pozvali, naj si zastavi cilj vsaj 55 odstotkov,« je dejala von der Leynova.
»Čeprav je to ključni korak naprej, še vedno ni dovolj za spopadanje z izrednimi podnebnimi razmerami - WWF poziva k cilju do leta 2030, ki bi znašal vsaj 65 odstotkov,« so medtem po govoru von der Leynove poudarili v nevladni okoljski organizaciji WWF. Evropski poslanci pa so nedavno pozvali k zmanjšanju emisij za 60 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.
A von der Leynova je v svojem govoru vztrajala, da je za EU »cilj do leta 2030 ambiciozen, dosegljiv in koristen za Evropo«.
»Zmoremo. Pokazali smo že, da zmoremo. Medtem ko so se emisije od leta 1990 zmanjšale za 25 odstotkov, je naše gospodarstvo zraslo za več kot 60 odstotkov. Razlika je v tem, da imamo zdaj več tehnologije, več strokovnega znanja in več naložb. In že se podajamo v krožno gospodarstvo z ogljično nevtralno proizvodnjo. Imamo več mladih, ki si prizadevajo za spremembe. Imamo več dokazov, da je tisto, kar je dobro za podnebje, dobro za podjetja in dobro za vse nas,« je dejala von der Leynova.
»In slovesno obljubljamo, da pri tej preobrazbi nikogar ne bomo pustili zadaj. Z našim skladom za pravičen prehod bomo podprli regije, za katere bodo potrebne spremembe večje in dražje. Vse imamo. Zdaj je naša odgovornost, da vse to izpeljemo in uresničimo,« je poudarila.
Po besedah predsednice Evropske komisije bo doseganje tega novega cilja zmanjšalo »odvisnost EU od uvoza energije, ustvarilo milijone dodatnih delovnih mest in več kot prepolovilo onesnaževanje zraka«.
»Da bi prišli tja, moramo začeti zdaj. Do naslednjega poletja bomo pregledali vso svojo podnebno in energetsko zakonodajo, da bo ‘primerna za 55’. Izboljšali bomo trgovanje z emisijami, povečali obnovljivo energijo, izboljšali energetsko učinkovitost in reformirali obdavčitev energije,« je dejala von der Leynova.
Komisija v okviru svoje strategije za »pravično globalizacijo« in pravično trgovino dela tudi na mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.
»Ogljik mora imeti svojo ceno - ker narava tega ne more več plačati,« je dejala von der Leynova.
»Ta mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi moral spodbuditi tuje proizvajalce in uvoznike iz EU, da zmanjšajo emisije ogljika, hkrati pa zagotoviti, da izenačimo pogoje na način, ki je združljiv s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO),« je poudarila.
»Toda poslanstvo evropskega zelenega dogovora vključuje veliko več kot le zmanjševanje emisij,« je poudarila von der Leynova.
»Gre za sistemsko posodobitev našega gospodarstva, družbe in industrije. Gre za izgradnjo močnejšega sveta, v katerem bi lahko živeli. Naše trenutne ravni porabe surovin, energije, vode, hrane in rabe zemljišč niso trajnostne. Spremeniti moramo, kako ravnamo z naravo, kako proizvajamo in porabljamo, živimo in delamo, jemo in grejemo, potujemo in prevažamo. Tako se bomo lotili vsega, od nevarnih kemikalij do krčenja gozdov in onesnaženja,« je pojasnila.
»To je načrt za resnično okrevanje. To je naložbeni načrt za Evropo. In tu bo nov instrument za okrevanje, NextGenerationEU, prinesel resnično spremembo,« je dejala von der Leynova.
»Prvič, 37 odstotkov sredstev instrumenta NextGenerationEU bo porabljenih neposredno za naše cilje v evropskem zelenem dogovoru. In zagotovila bom, da se bo tudi zeleno financiranje dvignilo na naslednjo raven. EU je na področju zelenega financiranja v svetovnem vodstvu, hkrati je največji izdajatelj zelenih obveznic po vsem svetu. Vodimo pri razvoju zanesljivega standarda EU za zelene obveznice. In danes lahko sporočim, da si bomo zastavili cilj, da 30 odstotkov od 750 milijard evrov vrednega instrumenta NextGenerationEU zberemo z zelenimi obveznicami,« je dejala von der Leynova.
Predsednica Komisije je tudi poudarila, da bi sredstva iz NextGenerationEU »morali vlagati v ‘svetle’ evropske projekte z največjim vplivom: vodik, prenova in milijon polnilnih mest za električna vozila«.
»Želim, da NextGenerationEU ustvari nove evropske vodikove doline za posodobitev naše industrije, pogon naših vozil in oživitev podeželja,« je dejala.
Von der Leynova želi tudi, da »NextGenerationEU zažene evropski val prenov stavb in Unijo naredi vodilno na področju krožnega gospodarstva«.
»Naše stavbe ustvarjajo 40 odstotkov emisij. Postati morajo manj potratne, cenejše in bolj trajnostne. In vemo, da je gradbeni sektor mogoče celo spremeniti iz vira ogljika v ponor ogljika, to pa z uporabo organskih gradbenih materialov, kot je les, in pametnih tehnologij, kot je umetna inteligenca,« je dodala.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki