Pred dokončnim sprejetjem vodikove strategije bi bilo smiselno naprej razjasniti, kakšne so potrebe in zmogljivosti glede proizvodnje in porabe vodika, je v okviru vodikovega dogodka na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dejal Uroš Kerin iz Elesa.
Vodikovo strategijo pripravlja konzorcij družb, med katerimi so tudi Plinovodi in Eles. »Glede sprejetja strategije vidim dva možna pristopa. Ena možnost je, da se naredi vodikova strategija na podlagi ambicioznih strateških ciljev, pa potem rešitve prilagajamo strategiji. Druga možnost pa je bolj operativna in hkrati boljša, saj pride do pobude s strani gospodarstva, kjer se najprej razjasni, kaj smo sploh sposobni narediti in potem na podlagi tega naredimo strategijo,« je dejal Kerin, ki opozarja, da to ne pomeni, da bi bila na takšen način sprejeta »strategija manj ambiciozna, saj je lahko tudi bolj, bo pa imela tršo, konkretno podlago na terenu«.
V okviru omenjenega konzorcija bi lahko zaživeli projekti v investicijski vrednosti prek 100 milijonov EUR, a Kerin poudarja:
»Zadeve so tehnično in finančno zelo kompleksne, soočamo pa se tudi s kadrovskimi izzivi. Tako smo v tej fazi deležni mnogih pogajanj, za katera upamo, da bodo dovolj prodorna za vzpostavitev poslovnih sodelovanj.«
Dodaja, da konkretnih poslov trenutno še niso sklenili, glede na razplet pa si obeta, da bi lahko do sklenitve konkretnega sodelovanja prišlo do konca leta ali v prvih mesecih prihodnjega leta.
»Vodik je zelo široka tema. Zaenkrat smo se odločili, da bomo naše projekte usmerili na zeleni in nizkoogljični vodik. V prihodnosti, ko bodo ti projekti že zreli, pa bi lahko začeli razvijati projekte, o katerih sedaj še nismo razmišljali,« je dejal Kerin.
Na vprašanje, do kdaj bi lahko prišlo do vzpostavitve trga zelenega in nizkoogljičnega vodika, Kerin odgovarja, da je to težko napovedati, saj bo že sama vzpostavitev trga in spremljajoče infrastrukture trajala dlje časa. »Če sem previden, bi se lahko do 2030 zgodili pomembni premiki. Možno je tudi, da bo prišlo do vzpostavitve trga zelenega in nizkoogljičnega vodika, ni pa nujno, da bo na tem trgu že veliko proizvajalcev in odjemalcev,« je še dodal.
Na konferenci je izpostavil tudi enega izmed možnih poslovnih modelov uporabe vodika v Sloveniji.
»Partnerji konzorcija imajo v lasti industrijske dvorane po celi Sloveniji, ki so primerne za postavitev sončnih elektrarn. Kadar bi imeli višek, bi lahko z baterijami in elektrolizerji proizvajali vodik, ki bi se uporabljal potem v samem industrijskem procesu ali za kaj drugega. A podjetja so si različna in imajo tudi različne pogoje za proizvodnjo vodika. Zato bi bilo mogoče bolj smiselno postaviti večje elektrolizerje, na mogoče samo štirih lokacijah, kar bi bilo smiselno tudi z vidika vzdrževanja,« je dejal Kerin. Na ta način bi po njegovem pojasnilu lahko vso sončno energijo, proizvedeno na drugih lokacijah, poslali do teh elektrolizerjev za proizvodnjo vodika. Ob tem pa se postavlja vprašanje omrežnine, ki bi lahko s prenosom elektrike med sončno elektrarno in elektrolizerjem še podražila uporabo vodika.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki