Na tekmovanju PowerUp!, ki ga organizira največji evropski energetski pospeševalnik InnoEnergy, v Pragi pa ga je junija spremljala tudi Energetika.NET, se je letos predstavilo petnajst energetskih start-upov - zmagovalci državnih finalov, ki so se odvili na Madžarskem, Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Sloveniji, Litvi, Latviji, Srbiji, Turčiji, Ukrajini, Estoniji, Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem in v Grčiji. Ti finalisti so bili izbrani med 299 ekipami iz 24 srednjeevropskih držav, ki so se prijavile na letošnje tekmovanje PowerUp!, njihove rešitve pa segajo od trgovanja 'vsak z vsakim', pametne(jše)ga recikliranja, (energetsko) učinkovitejše in trajnostne mobilnosti na različnih področjih človekovega življenja in delovanja pa do rabe odpadne vode za soproizvodnjo energije in pitne vode ter proizvajanja slednje iz zraka.

Powerex iz Slovaške je predstavil P2P ('peer to peer' – vsak z vsakim) model trgovanja z energijo, s katerim bi se izognili naraščajočim stroškom v distribucijsko omrežje, prav na elektrodistribucijah pa tudi temelji Powerexova platforma. Ta že izvaja demonstracijski projekt za večje energetsko podjetje.

Recytrust iz Grčije prinaša disrupcijo na področje recikliranja v podjetniškem sektorju, saj v pisarniške oz. delovne prostore pripelje ne le smetnjake za ločevanje, ampak tudi aplikacijo, s katero podjetja merijo učinkovitost ločevanja odpadkov svojih zaposlenih, ki so s tem tudi bolj motivirani za to. Recytrustova desetčlanska ekipa že ustvarja prihodke od prodaje.

Recikliranju pa se posveča tudi srbski Solagro, ki je združil stiskalnik pločevink in aplikacijo, ki uporabniku na osnovi njegovega dejanja nameni darilce. Prihodke ustvarjajo tako iz prodaje kot najema samih naprav kot iz prodaje oglasov na samih stiskalnikih, s katerimi so že prodrli v nekatere supermarkete in na festivale.

Madžarski Bes Europe pa se osredotoča ne le na pomen odpadne vode, ampak tudi na izkoriščanje te za pridobitev tako čiste oz. prečiščene vode kot tudi električne energije in vračanje te v omrežje oz. možnost njene rabe na lokaciji. Globalni tržni potencial ocenjujejo na 400 milijard evrov, za svoj začetek pa potrebujejo 250 tisočakov.

Tristo tisočakov pa potrebuje tudi hrvaški Mobile Vehicle Technology, ki je povezuje internet stvari, umetno inteligenco in strojno učenje, in sicer z namenom zagotavljanja prihrankov energije pri osebni mobilnosti, podobno kot Zubax, estonski start-up, ki je predstavil svojo rešitev: 10 odstotkov bolj energetsko učinkovite krmilnike elektromotorjev za uporabo v letalstvu. S pomočjo te tehnologije lahko električna vozila (predvsem letala) potujejo dlje, ob tem pa trošijo manj energije iz baterije, s čimer zmanjšajo eno izmed največjih ovir pri splošni elektrifikaciji različnih vrst vozil.

Na problem, kot je uničevanje delovnih dizelskih strojev pa tudi osebnih dizelskih vozil zaradi slabe kakovosti goriva, odgovarja bolgarski Diesel Express Tester, ki išče četrt milijona evrov za zagon proizvodnje svojih testerjev. Češki Neuron Soundware pa se je z razvojem tehnologije za avdio diagnostiko osredotočil na korporacije, ki želijo s pravočasnim odkrivanjem napak na napravah oz. strojih preprečiti popolno odpoved naprave oz. stroja.

Delu mobilnosti, natančneje parkiranju, pa se posveča Wellparko iz Litve, ki je razvil napredni sistem ažurnega spremljanja prostih parkirnih mest v ustrezno opremljenih prostorih, kot so javna parkirišča in garažne hiše, pravkar pa delajo na opremljanju z Wellparkovim sistemom enega od parkirišč ameriškega Whole Foodsa.

Na problem onesnaženega zraka pa s hišami iz naravnih, primarno konopljinih, materialov odgovarja start-up Hempire iz Ukrajine, ki ponuja tudi posodabljanje obstoječih stavb s taistimi materiali, v teku pa imajo že več kot 30 projektov in partnerje po celem svetu. Za namen povečanja proizvodnje potrebujejo 700 tisočakov.

Na alternativen material pa stavi tudi Craft Bicycle iz Romunije, ki proizvaja lahkotna in udobna pa tudi ugodna kolesa iz bambusa, za svoje delo pa so že dobili nagrado v okviru tekmovanja 'The European Transport Innovation Challenge'. Letos so prodali 40 koles, ki stanejo 900 evrov, za povečanje proizvodnje pa potrebujejo 120 tisočakov.

Reengen iz Turčije pa pravi, da je energetika novi internet, ki tako ponuja energetski internet kot novo storitev, ki povezuje različne aktivnosti od DSM (v angl.: demand side management) do upravljanja stavb, vanje pa je med drugim vložil Microsoft.

Latvijski Mazzy se nadalje osredotoča na spodbujanje uporabnikov k energetski učinkovitosti, in sicer na način, da jih opremijo s pametnimi števci, svoj poslovni model pa temeljijo na naročninah. Predstavila sta se še poljski Indoorway s svojo 'pametno indoor platformo' in slovenski myWater z napravo, ki proizvaja pitno vodo iz zraka.