Države članice unije bi morale biti dolžne izdajati potrdila o izvoru za vse obnovljive in nizkoogljične pline, da bi tako povečale njihovo rabo, je na spletnem seminarju v organizaciji združenja Eurogas dejala predstavnica združenja Gas Infrastructure Europe (GIE).
»Potrdila o izvoru morajo biti obvezna za vse oblike čiste in obnovljive energije«, saj bo to med drugim omogočilo razmah nizkoogljičnega vodika, katerega koristi pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v prehodnem obdobju prepoznava tudi evropska strategija za vodik, je poudarila Roxana Caliminte, namestnica generalne sekretarke združenja operaterjev plinskih sistemov GIE.
Kar zadeva zelene opcije, po njenih besedah ni potrebe po namenskih potrdilih o izvoru za vodik, biometan ali obnovljive pline v splošnem, temveč bi morala tovrstna potrdila veljati za vse obnovljive in nizkoogljične pline.
To bi morala po njenem mnenju urediti spremenjena evropska direktiva o rabi energije iz obnovljivih virov (RED II) ter pri tem uvesti »jasno, neposredno in skupno terminologijo za obnovljive in nizkoogljične pline«.
Toda Antonio Lopez-Nicolas z Generalnega direktorata za energijo Evropske komisije je v svojem nastopu dejal, da je RED II »direktiva o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in tako bo tudi v prihodnje«.
To pa ne pomeni, da se Komisija s tem vprašanjem ne ukvarja. Strategiji o povezovanju energetskega sistema in vodiku »opredeljujeta vrsto ključnih korakov za vzpostavitev enakih pogojev za obnovljiva in nizkoogljična goriva v procesu razogljičenja,« je pojasnil Lopez-Nicolas.
»To vključuje definicijo različnih goriv in plinov ter evropski sistem certificiranja, ki omogoča predstavitev različnih izpustov različnih goriv v njihovem celotnem življenjskem ciklu,« je dejal in dodal, da odločitev o tem, v katere pravne akte bodo take opredelitve vključene, še ni bila sprejeta.
Komisija naj bi zakonodajni sveženj o plinu predstavila jeseni, v njem pa bo poudarek na obnovljivih in nizkoogljičnih plinih.
Pomembno je tudi določiti cilje za rabo zelenega plina, saj ti »države članice spodbujajo k razvoju jasnih načrtov postopnega uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter povečujejo predvidljivost z vlagatelje«, je dejala Roxana Caliminte.
Združenje GIE tako Unijo poziva, naj v direktivi RED II določi cilj o 11-odstotnem deležu obnovljivih plinov na evropski ravni, saj bo to pomagalo doseči evropski cilj o 55-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
»Ta zavezujoči cilj bi podpirala dva podcilja – 8-odstotni delež obnovljivega biometana in 3-odstotni delež obnovljivega vodika. Podcilja odražata dejstvo, da je biometan danes že komercialno dostopen in je njegovo rabo mogoče vzdržno povečevati, raba zelenega vodika pa naj bi se razmahnila v tem desetletju,« je dejala predstavnica GIE.
Evropska komisija je za cilj določila proizvodnjo milijona ton zelenega vodika iz obnovljive električne energije do leta 2024 in 10 milijonov do leta 2030.
Države članice bi morale po besedah Roxane Caliminte nato najpozneje do junija 2024 same določiti svoj nacionalni prispevek k evropskemu cilju za obnovljive pline.
Operaterji plinskih sistemov so prepričani, da bo kombiniranje zemeljskega plina in vodika nujno »v prehodnem obdobju, ko bo količina vodika še majhna, predvsem v tekočem desetletju,« je dejala Caliminte.
»To je posebej pomembno v regijah, kjer ni vzporednih ali odvečnih plinovodov, ki bi jih z lahkoto namenili vodiku, ali pa se vsi potencialni odjemalci vodika ne nahajajo v takih industrijskih grozdih,« je dodala.
Kot so aprila napovedali evropski operaterji prenosnih sistemov za plin, naj bi evropska vodikovodna infrastruktura leta 2040 obsegala za skoraj 40.000 km cevovodov v 21 državah, pri čemer bi dve tretjini predstavljala preurejena obstoječa omrežja za zemeljski plin.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki