Vladnemu zakonu o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE) bo sledil akcijski program z določitvijo potencialnih prednostnih OVE območij. Sprejet mora biti v enem letu po uveljaviti zakona ZUOVE, so povedali na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (MOPE). Zakon ZUOVE naj bi državni zbor potrdil maja oziroma najpozneje junija.

Akcijski program bo določal potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje. Opredelil bo tudi predloge izvedljivosti variant za umestitev fotonapetostnih in vetrnih naprav in z njimi povezane omrežne infrastrukture ter določil usmeritve za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje na državni in občinski ravni, so nam še povedali na pristojnem ministrstvu.

V predlogu zakona trenutno niso predvidene zahteve za sočasno postavljanje hranilnikov energije ob večjih sončnih elektrarnah ali drugih OVE napravah, so še odgovorili na ministrstvu. »Takšne investicije bodo v prihodnje deležne dodatnih spodbud, ni pa v tej fazi predvidenih obvezujočih zahtev.« Spomnimo, da je Eko sklad konec decembra objavil javni poziv, v okviru katerega je na voljo 10 milijonov evrov za naprave za samooskrbo z električno energijo in za naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije. 

Cilj Slovenije do leta 2020 je bil 25 odstotkov OVE v končni porabi energije (ki smo ga dosegli le s pomočjo statističnega prenosa), s sprejemom nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Republika Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov do leta 2030. Ti cilji se bodo s posodobitvijo direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov še zviševali, pri čemer gre pričakovati, da bi lahko bil primerni ocenjeni cilj za Republiko Slovenijo 40-45 odstotkov do leta 2030. Slovenija prav tako ni izpolnila svojega OVE cilja v letu 2021, kar nas bo za nakup statističnega prenosa stalo dobra 2 milijona evrov. Tudi v letu 2022 naj bi nam po prvih ocenah zmanjkalo približno 2 odstotka.

Slovenija je tako na repu držav EU pri povečanju deleža OVE med letoma 2010 in 2020, je ob vladni potrditvi zakona ZUOVE poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, za kar so na eni strani krivi kompleksni in dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, a tudi prešibko omrežje, ki ne dovoljuje priključitev. 

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v procesu posodobitve, in posledično razvojni načrt distribucijskega omrežja za obdobje od 2023 do 2032 predvidevata sicer veliko povečanje vlaganja v distribucijsko omrežje v naslednjih desetih letih - za 300 %. »To ni le zaradi priključevanja fotovoltaik, ampak tudi zaradi toplotnih črpalk in elektropolnilnic,« so tozadevno povedali na ministrstvu.

Do leta 2032 so v distribucijsko omrežje tako predvidena vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov. Glavnino investicijskih vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju predstavljajo vlaganja v nizko- in srednjenapetostno omrežje.