Predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je junija potrdila slovenska vlada, določa cilj doseči vsaj 30–35 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije do leta 2030; osnutek pa predvideva tudi nadaljnji (omejen) sonaraven razvoj novih velikih hidroelektrarn (HE).

Prvi osnutek posodobitve NEPN-a sledi tudi predlaganim usmeritvam glede povečanja ambicij pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in tako cilj zmanjšanja v sektorju ne-ETS dviguje na vsaj 28–31 odstotkov glede na leto 2005, skupno zmanjšanje emisij TGP pa na vsaj 37–40 odstotkov oziroma vsaj 55 odstotkov po dokončni opustitvi rabe premoga v Sloveniji po načelih pravičnega prehoda (najkasneje do leta 2033, v primeru stroškovne nekonkurenčnosti pa še prej), kar predstavlja največji prispevek k znižanju emisij TGP.

Hkrati NEPN določa cilj zmanjšanja emisij TGP v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.

Poleg povečanja OVE deleža v končni rabi energije do leta 2030 s 27 odstotkov na vsaj 30–35 odstotkov NEPN obenem določa cilje doseči vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote), prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje po letu 2022, vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji, vsaj od 2- do 3-odstotno letno povečanje deleža OVE in odvečne toplote ter hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do 2030 doseganje vsaj od 25- do 40-odstotnega deleža te proizvodnje.

Hkrati pa želi doseči vsaj 52-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije in vsaj 41-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju ter vsaj 26-odstotni delež OVE v prometu.

Na področju energetske učinkovitosti NEPN določa zagotovitev sistematičnega izvajanja sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije ne bo presegla 51 TWh, vsaj 85-odstotno oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100-odstotno do leta 2040 ter vsaj 80 odstotkov potrebne moči v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami do leta 2030 in ohranjanje vsaj 80 odstotkov potrebne moči tudi po letu 2033 (letnica opustitve rabe premoga).

Med drugim pa omenja tudi povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja proti motnjam, in sicer s povečanjem deleža podzemnega srednje napetostnega omrežja s sedanjih 35 odstotkov na vsaj 50 odstotkov.

NEPN določa tudi potrebo po učinkovitejšem umeščanju elektroenergetske infrastrukture v prostor. Najkasneje do 2026 bo treba glede na osnutek NEPN-a vzpostaviti stalni monitoring kakovosti napetosti na merilnih mestih odjemalcev električne energije v povezavi z nadgradnjo sistema naprednega merjenja električne energije in zagotavljanjem tehničnih pogojev za razvoj trga s prožnostjo.

Potrebno pa bo tudi pripraviti regulatorno in podporno okolje za proizvodnjo nadomestnih plinov obnovljivega izvora in pripraviti plinovodna omrežja za transport in oskrbo z novimi plini (indikativni cilj je vsaj 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030) ter podpreti razvoj in raziskave ter projekte domače proizvodnje plinov obnovljivega izvora.

Osnutek sicer predvideva povečevanje deleža plinastih goriv iz OVE (vodik, biometan in drugi plini) za doseganje vsaj od 10- do 30-odstotnega deleža plinastih goriv iz OVE v skupni oskrbi s plini do leta 2030.

Hkrati pa je treba omogočiti blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike in obstoječih ciljnih ukrepov s ciljem zmanjšanja deleža energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 do vrednosti med 4,6 odstotka in 3,8 odstotka in izvesti med 3.500 in 10.500 naložb na področju URE in OVE, je še razvidno iz osnutka NEPN-a.

Kljub deljenim mnenjem glede novih velikih HE želi osnutek posodobljenega NEPN-a zaradi njihove izredno dopolnjujoče vloge s sončnimi elektrarnami, omogočanja izgradnje novih potrebnih črpalnih HE ter drugih koristi, omogočiti njihov omejen nadaljnji sonaraven razvoj.

Razvoj in uvajanje različnih hranilnikov toplotne in električne energije – najprej črpalnih HE, nato baterijskih hranilnikov ter tehnologij za pretvorbo električne energije v pline, je bistven pogoj za povečanje obsega proizvodnje električne energije iz OVE ter za stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema (tudi glede na načrtovan intenziven razvoj OVE v regiji), je razvidno iz besedila predloga posodobljenega NEPN-a.

Omenimo še, da NEPN sicer razvija dva scenarija glede energetske prihodnosti Slovenije po opustitvi premoga leta 2033. Eden bazira na 100-odstotnem deležu OVE, drugi scenarij pa temelji na jedrski energiji v kombinaciji z OVE.