Zahodni Balkan lahko opusti premog do leta 2040 in doseže brezogljični energetski sistem do leta 2045 z naložbami v obnovljive vire energije, shranjevanje energije in zeleni vodik, kaže študija, ki jo je objavila Agora Energiewende.

Študija nemškega mislišča trdi, da bi lahko regija prepolovila svoje povpraševanje po plinu do leta 2045 in znižala skupne stroške za 12 %, če bo sledila njihovim priporočilom in opustila sedanji pristop zanašanja na novo infrastrukturo fosilnega plina za zamenjavo starajočih se elektrarn na lignit.

Izpostavljeno je tudi, da nujna potreba po pospešenem podnebnem ukrepanju, visoke in nestanovitne cene fosilnega plina ter vse cenejši stroški uvajanja obnovljivih virov energije spodkopavajo gospodarsko korist za razvoj novih plinskih objektov.

Študija z naslovom »Napajanje prihodnosti Zahodnega Balkana z obnovljivimi viri energije«, ki je bila predstavljena na nedavnem spletnem seminarju, prav tako navaja, da bo predlagan prehod na čisto energijo regijo stal 15 % manj kot zamenjava zastarelih elektrarn na lignit z novimi na premog ali fosilni plin.

Sonja Risteska iz združenja Powering Post Coal Alliance (PPCA) je na spletnem seminarju povedala, da ima Balkan eno najbolj onesnažujočih in najstarejših elektrarn na premog v Evropi, pri čemer je poudarila, da je več kot 90 % elektrarn na lignit na Balkanu zdaj starejših od 40 let. Kljub temu si vlade Balkana še vedno prizadevajo za nove projekte, ki temeljijo na fosilnih gorivih, in pogledavajo k premogu za zagotavljanje varnosti svojih energetskih sistemov.

»Veliko je treba storiti, da bi resnično ustavili nove premogovne projekte,« je dejala.

Študija predvideva tri različne scenarije – osnovni scenarij, ki pomeni nadaljevanje obstoječih nacionalnih načrtov in politik, scenarij, kjer je razogljičenje odvisno od fosilnega plina, in scenarij pametnega prehoda, kjer se fosilni plin v največji možni meri nadomesti z obnovljivimi viri, shranjevanjem energije in zelenim vodikom.

Za popolno razogljičenje elektroenergetskega sistema Zahodnega Balkana bo v 30 letih potrebna skupna naložba v višini 43 milijard evrov, kar je 12 milijard evrov več, kot je bilo pričakovano v osnovnem scenariju. Toda študija trdi, da tudi, če je raven naložb višja, bi se lahko potrebno obsežno uvajanje obnovljivih virov energije v veliki meri financiralo s tržnimi prihodki.

Scenarij pametnega prehoda zahteva 5 GW zmogljivosti zelenega vodika, ki bi pokril 7 % povpraševanja do leta 2045. Cilj je tudi več kot 40 GW obnovljivih virov energije, predvsem vetra in sonca, do tega leta.

»Naši rezultati kažejo, da je razogljičenje elektroenergetskega sektorja do leta 2045 možno in stroškovno učinkovito, zlasti v 'pametnem' scenariju. Pokazali smo, da je fosilni plin slepa ulica, in to je zelo učinkovito pokazala nedavna zgodovina,« je na spletnem seminarju povedal Julius Ecke iz svetovalnega podjetja Enervis, ki je sodelovalo pri študiji.