Slovenija je lansko leto dosegla 23-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni bruto rabi energije, kar je 2,4 odstotne točke manj, kot znaša zastavljeni cilj za leto 2022. V sončnih elektrarnah je bilo sicer kar za 49 odstotkov več proizvedene električne energije kot v letu 2021, a slaba hidrologija, predvsem lani jeseni, je Slovenijo »opomnila« na volatilnost oziroma odvisnost obnovljivih virov energije od vremenskih razmer, je v uvodu k poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2022, ki ga je izdala Agencija za energijo, med drugim izpostavila prva dama agencije Duška Godina.
Kot je še dodala, smo lani proizvedli za 5,8 odstotnih točk manj električne energije iz obnovljivih virov, zaradi začasne zaustavitve termobloka TEŠ 6 pa je bila nižja tudi proizvodnja iz fosilnih goriv, kar pomeni, da smo lansko leto zabeležili najnižjo proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot 30 odstotkov električne energije za potrebe domače porabe uvozili.
Ob tem pa bistveno narašča interes odjemalcev za samooskrbo. Ob koncu preteklega leta je obratovalo že več kot 27.000 tovrstnih naprav s skupno močjo 350 MW. »Žal pa je bila četrtina vseh vlog za priključitev zaradi omejitev v omrežju zavrnjenih,« je poudarila v poročilu.
Za leto 2022 je ocenjen 23-odstotni delež OVE v skupni bruto končni rabi energije, kar je 1,6 odstotne točke manj od doseženega deleža OVE v letu 2021, ki ne vključuje statističnih prenosov energije, in 2,4 odstotne točke manj, kot znaša načrtovan delež OVE za leto 2022 v obstoječem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) – ta je sicer v procesu posodobitve. Slovenija je v letu 2021 ohranila ciljni 25–odstotni delež OVE iz leta 2020. Dosežen je bil z dejanskim 24,6-odstotnim deležem OVE v skupni bruto končni rabi energije in s statističnim prenosom 208 GWh energije iz OVE iz druge države članice.
Razlog za znižanje deleža OVE v letu 2022 gre pripisati predvsem zmanjšanju deleža OVE v prometu, ki je za leto 2022 ocenjen na 6,9 odstotka (v 2021 10,6 %), kar je predvsem posledica porasta rabe energije v prometu ob hkratnem zmanjšanju količine biogoriv. Ocenjeni delež OVE v sektorju električne energije se je povečal na 37,1 odstotka, kar je 2,1 odstotne točke več, kot je znašal v letu 2021. Slednje je predvsem posledica zmanjšanja rabe energije v letu 2022 za 3 odstotke. Za eno odstotno točko nižje kot v letu 2021 pa je ocenjen tudi delež OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja (v 2021 je bil delež 35,2 %), je razvidno iz poročila agencije.
V letu 2022 je bilo v Sloveniji proizvedenih 4308 GWh električne energije iz OVE, kar je 25 odstotkov manj kot v letu 2021. Razlog za tako izrazito nižjo proizvodnjo električne energije iz OVE v letu 2022 glede na pretekla leta so predvsem slabe hidrološke razmere, zaradi katerih je bilo v letu 2022 v hidroelektrarnah proizvedene 34 odstotkov manj električne energije kot v letu 2021, je razvidno iz poročila.
A kot je poudarjeno v poročilu, je po drugi strani vzpodbudno, da se v zadnjih letih povečuje delež OVE predvsem na račun razvoja proizvodnje v samooskrbnih sončnih elektrarnah. Ta v letu 2022 za 49 odstotkov presega proizvodnjo iz leta 2021. V povprečju pa je še zmeraj glavnina električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah, ki predstavljajo tradicionalno najpomembnejši obnovljivi vir za proizvodnjo električne energije v Sloveniji.
V naslednjih letih pa je pričakovati tudi porast števila priključitev proizvodnih naprav za skupnostno samooskrbo. Kot navaja poročilo, je bila prva naprava skupnostne samooskrbe priključena v letu 2019 z močjo 14 kW.
V letu 2020 so bile priključene že štiri tovrstne naprave s skupno priključno močjo 86 kW, v letu 2021 je bilo priključenih 25 naprav s skupno priključno močjo 1100 kW, medtem ko je bilo v letu 2022 priključenih še 29 naprav s skupno priključno močjo 2000 kW. Ob koncu leta 2022 je na ta način obratovalo že 59 naprav skupnostne samooskrbe s skupno priključno močjo 3200 kW.
Agencija za energijo je v letu 2022 zaradi uveljavitve dviga referenčnih stroškov objavila en javni poziv investitorjem k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo. V skladu z usmeritvami iz načrta delovanja podporne sheme za električno energijo iz OVE in v SPTE za leto 2022, opredeljenim v Energetski bilanci Republike Slovenije za leto 2021, je bilo razpoložljivih 10 milijonov evrov. Javni poziv je bil objavljen v oktobru 2022, nanj pa so lahko ob investitorjih, tako kot že prej, svoje projekte prijavili tudi promotorji.
Na podlagi zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo pa na javni poziv ni bilo dovoljeno prijaviti projektov proizvodnih naprav SPTE na zemeljski plin. Na javni poziv, ki je bil zaključen v januarju 2023, je prispelo 51 prijav projektov proizvodnih naprav, od tega ponovno največ projektov sončnih elektrarn, in sicer 39 s skupno nazivno močjo 12,62 MW. Prijavljeni so bili še štirje projekti SPTE na fosilna goriva s skupno nazivno močjo 0,106 MW, trije projekti hidroelektrarn, od tega en projekt nove hidroelektrarne s skupno nazivno močjo 0,28 MW, trije projekti elektrarn na lesno biomaso s skupno močjo 0,55 MW ter dva projekta elektrarn na bioplin s skupno močjo 0,27 MW.
Izmed 51 prijavljenih projektov je agencija potrdila 43 projektov s skupno nazivno močjo 12,23 MW. Izmed potrjenih projektov je največ projektov sončnih elektrarn, in sicer 36 s skupno nazivno močjo 11,87 MW. Ker so bile načrtovane stroškovne vrednosti proizvodnje električne energije iz večine prijavljenih projektov nižje od referenčne cene električne energije za leto 2022, ki je znašala 120,67 EUR/MWh, je bilo od razpoložljivih 10 milijonov evrov administrativno razdeljenih zgolj 134.035,98 evra.
Ob koncu leta 2022 je bilo tako v podporno shemo vključenih 3718 proizvodnih naprav, kar je 93 naprav oziroma 2,4 odstotka manj kot ob koncu leta 2021. Od tega je v podporno shemo vključenih 3392 proizvodnih naprav na OVE, med katerimi še zmeraj prevladujejo sončne elektrarne, ter 326 proizvodnih naprav SPTE na fosilne energente, katerih je 10,9 odstotka manj kot ob koncu leta 2021.
Število proizvodnih naprav, vključenih v podporno shemo, se je tako znižalo že sedmo zaporedno leto. Glavni razlog za to je prenehanje upravičenosti do podpore zaradi dosežene starostne meje proizvodnih naprav, ki še dovoljuje pravico do podpore (OVE 15 let, SPTE 10 let od začetka obratovanja), nekaj pa je bilo izstopov iz podporne sheme zaradi boljših pogojev na trgu.
V letu 2022 je bilo tako za podpore izplačano za 800,8 GWh oziroma za 7,8 odstotka vse v tem letu proizvedene električne energije v Sloveniji. Agencija ta delež spremlja zaradi možnosti vpliva proizvedene električne energije, ki je deležna finančne podpore, na veleprodajne cene na trgu.
Proizvajalcem električne energije, ki so upravičeni do podpor, je sicer bilo v letu 2022 izplačanih 94,8 milijona evrov. Za električno energijo, proizvedeno iz OVE, je bilo izplačanih 70,3 milijona evrov, kar je 74,2 odstotka vseh izplačanih sredstev, za električno energijo, proizvedeno v SPTE na fosilna goriva, pa 24,5 milijona evrov oziroma 25,8 odstotka vseh izplačanih sredstev, je še razvidno iz poročila agencije.