Med letoma 2014 in 2016 so bili svetovni izpusti CO2 iz industrije in proizvodnje energije ob zmerni rasti svetovnega gospodarstva razmeroma stabilni, nato pa so se leta 2017 ob zvišanju BDP-ja povečali za 1,2 odstotka, je Program Združenih narodov za okolje (UNEP) sporočil konec novembra v Parizu ob predstavitvi svojega letošnjega poročila o izpustih toplogrednih plinov z naslovom Emissions Gap Report.

Po njihovih podatkih je segrevanje svetovnega ozračja še mogoče omejiti na največ 2 °C, tehnične možnosti za premostitev razkoraka med zmanjšanjem izpustov, h kateremu so se zavezale države, in tistim, ki bi dejansko omogočil omejitev segrevanja na največ 1,5 °C, pa se zmanjšujejo. »Če emisijskega razkoraka ne odpravimo do leta 2030, bodo možnosti za omejitev dviga povprečne temperature na največ 2 °C izjemno majhne,« je zapisano v poročilu. Države morajo svoje ukrepe potrojiti, če želijo segrevanje omejiti na 2 °C, oz. za povečati za petkrat, če želijo dvig omejiti na 1,5 °C.

Vodilno poročilo Programa Združenih narodov za okolje letno prinaša dokončno oceno tako imenovanega emisijskega razkoraka, torej razkoraka med pričakovano ravnjo izpustov leta 2030 in ravnjo, ki bi omogočila izpolnitev cilja o omejitvi segrevanja na 2 °C oz. 1,5 °C.

Dognanja so predstavili le nekaj dni pred začetkom 24. konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP24), ki bo potekala od 2. do 14. decembra na Poljskem. Ugotovitve kažejo, da so »svetovni izpusti dosegli zgodovinsko raven 53,5 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida in nič ne kaže, da bi že dosegli vrh – torej točko, ko bi od povečevanja prešli k zmanjševanju. Kot ocenjujejo avtorji, je zgolj 57 držav (ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnih izpustov) na dobri poti, da vrh dosežejo do leta 2030,« so dejali v Združenih narodih.

Sedanji tempo ukrepanja na ravni držav ne zadošča za izpolnitev pariških ciljev. Kombinacija povečevanja izpustov in zaostajanja pri ukrepih pomeni, da je razkorak v letošnjem poročilu največji doslej. Po besedah avtorjev, ki so ta razkorak prevedli v podnebno ukrepanje, to pomeni, da bi morale države svoje ambicije potrojiti, če želijo segrevanje omejiti na 2 °C, oz. za povečati za petkrat, če želijo dvig omejiti na 1,5 °C. Po trenutnih prizadevanjih je svet na poti k dvigu temperature za 3,2 °C do konca stoletja, pri čemer bi se temperatura po tem letu še dvigovala, kaže poročilo.

»Znanost je jasna; kljub vsemu ambicioznemu podnebnemu ukrepanju morajo vlade ukrepati hitreje in bolj zavzeto. Ta ogenj še podpihujemo, čeprav so sredstva za gašenje na dosegu roke,« je dejala namestnica izvršnega direktorja UNEP Joyce Msuya.

»Še vedno je orjaški razkorak med besedami in dejanji, med cilji, ki jih sprejmejo vlade po svetu za stabilizacijo podnebja, in ukrepi za dosego teh ciljev,« je dejal dr. Gunnar Luderer s Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov, ki je eden od avtorjev študije.

Avtorji sicer poudarjajo, da je emisijski razkorak še vedno mogoče odpraviti in globalno segrevanje omejiti na največ 2 °C, a so v poročilo dodali jasno opozorilo: Tako drastičnega in obsežnega ukrepanja, ki bi ga za to nujno potrebovali, še ni na vidiku.