Analiza je tudi pokazala, da obstaja precej močna korelacija med dnevnimi zahtevami po prožnosti in deležem proizvedene energije iz sončnih elektrarn ter močna korelacija tedenske in mesečne zahteve po prožnosti z deležem proizvedene električne energije iz vetrnih elektrarn.

Medtem ko električna energija, proizvedena iz sončnih elektrarn, običajno sledi specifičnemu dnevnemu proizvodnemu profilu, proizvodnja vetra bolj sledi sezonskemu. Učinkovito vključevanje obeh virov v elektroenergetski sistem tako zahteva ustrezno ovrednotenje potrebnih kratkoročnih ali dolgoročnih rešitev prožnosti.

Kar zadeva tehnologije, ki ponujajo rešitve prožnosti, analiza ugotavlja, da imajo medsebojne povezave prevladujočo vlogo pri obravnavanju potreb po prožnosti leta 2030 v vseh časovnih okvirih, zlasti pa v dolgoročnejših časovnih okvirih.

Nove rešitve prožnosti, kot so hranilniki, elektrolizerji in črpalne hidroelektrarne, prav tako igrajo pomembno vlogo, pri čemer prve skoraj izključno ciljajo na dnevne potrebe po prožnosti, druge pa na dolgoročne potrebe.

Poleg tega bo pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb po prožnosti igral tudi odziv na povpraševanje gospodinjstev, agregatorjev ali industrije po električni energiji. Kljub temu bodo konvencionalne termoelektrarne še naprej imele pomembno vlogo v mešanici prožnosti.

To pa kaže, da bo za izpolnjevanje potreb po prožnosti pomembna uporaba kombinacij različnih tehnologij in rešitev za shranjevanje, je navedeno v analizi.