»Čeprav se od leta 1990 industrijsko onesnaževanje in emisije toplogrednih plinov zmanjšujejo (predvsem zahvaljujoč naložbenim politikam EU), veliko Evropejcev – predvsem v vzhodni Evropi – še vedno diha zrak, ki vsebuje nesprejemljive koncentracije nevarnih snovi,« pravi poročilo z naslovom Clean Air Challenge, ki sta ga v torek popoldne objavila InnoEnergy in Deloitte Poljska. »Povprečna vrednost zunanjih stroškov smoga med letoma 2018 in 2025 znaša 475 milijard evrov, kar je v povprečju 2,9 % predvidenega letnega BDP v tem obdobju.« Treba je ukrepati, opozarjajo avtorji poročila in priporočajo, naj se EU v naložbah usmeri v štiri ključne skupine: v elektromobilnost, v pametne sisteme javnega prevoza, v pametne zgradbe in v razpršene vire za proizvodnjo in shranjevanje energije.

Skupni zunanji stroški, povezani z učinki smoga na zdravje, so za leto 2020 ocenjeni na od 242 do 775 milijard evrov, kar je veliko breme za evropsko gospodarstvo in dejavnik prezgodnjih smrti, vse višjih zdravstvenih računov, dolgotrajnih bolezni, vpliva pa tudi na produktivnost in na pogostejšo odsotnost iz dela, kaže poročilo.

Čeprav projekcija Evropske komisije kaže, da stroški, ki jih smog povzroča gospodarstvu, upadajo od leta 2010, pa se bo ta trend v prihodnjih letih predvidoma upočasnil. »Zato bo vztrajanje pri poslovanje po scenariju BAU (Business as Usual – posel kot običajno) povezano z visokimi stroški zaradi smoga. Predvideva se, da bo to do leta 2025 EU stalo od 224 do 749 milijard evrov,« pišejo avtorji poročila. To pomeni, da bo znašala povprečna vrednost zunanjih stroškov zaradi smoga med letoma 2018 in 2025 475 milijard evrov, ali okoli 2,9 % napovedanega povprečnega letnega BDP-ja za EU-28 v istem obdobju.

Avtorji poročila so uporabili dva scenarija za primerjavo hitrosti rasti trga in tehnološkega razvoja, in sicer konzervativnega (upoštevali so 10 % povprečnega tržnega deleža v letu 2025) in ambicioznega (25 % povprečnega tržnega deleža v letu 2025).

»Po konzervativnem scenariju bi evropski državljani lahko med letoma 2018 in 2025 prihranili 183 milijard evrov, kar je enako 1,2 % predvidenega BDP v EU-28 v letu 2018,« kaže poročilo in dodaj, da tudi ob upoštevanju najnižje možne vrednosti ima ta še vedno nezanemarljiv neto učinek. To bi morali države spodbuditi k celovitemu ukrepanju proti smogu, kar bi moralo pozitivno vplivati na nove inovacije v sektorju transporta in ogrevanja.

Čeprav je rast BDP-ja pozitivna, pa ta ne bo »sama po sebi« rešila težav, ki jih povzroča smog. Potrebni bodo dobro prilagojeni ukrepi, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalnih ravneh, opozarja poročilo.

Zlasti bo za učinkovito politiko naslavljanja onesnaženosti zraka pomembno sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, opozarjajo avtorji poročila. Javne naložbe za spodbujanje inovativnih rešitev lahko namreč po njihovi oceni povečajo splošno korist za družbo, lokalne in občinske vlade pa lahko olajšajo partnerstva med vlado, raziskovalnimi centri in industrijo.

»Ukrepi, ki jih je mogoče uvesti na lokalni ravni in lahko pomembno vplivajo na kakovost zraka na urbanih območjih, so na primer omejitev zasebnih motornih vozil, izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnega prevoza z nizkimi emisijami, naložbe v sisteme za ogrevanje z nizkimi emisijami, pa tudi učinkovitejše urbanistično načrtovanje in upravljanje. Temu pa bo morala slediti močna zavezanost tudi na nacionalni ravni,« opozarja poročilo.

»Javnost mora biti ozaveščena o problemu smoga, da bi sprejela bremena, ki bodo nastala zaradi izvajanja politik zmanjševanja onesnaževanja. Poleg tega je veliko bolj verjetno, da bodo ljudje ukrepali na področju podnebnih sprememb, če so poudarjene koristi, ki jih bodo zaradi tega imeli. Obstaja neposredna povezava med višjo stopnjo izobrazbe in skrbjo za okolje,« ugotavlja poročilo.

Eno od pomembnih področij za zmanjševanje onesnaženosti s smogom je tudi prometni sektor. Najboljša investicijska priložnost v tem sektorju je ustvarjanje boljšega okolja za razvoj elektromobilnosti, in sicer z novimi rešitvami za polnjenje avtomobilov, medsebojno povezanimi omrežji za polnjenje, hitrimi polnilnicami … pa tudi s proizvodnjo električnih vozil. »Uporaba alternativnih goriv nam omogoča, da omejimo ali celo povsem odpravimo neposredne emisije nekaterih onesnaževal zraka, hkrati pa prihranimo energijo. Čeprav vozila na alternativni pogon še niso stroškovno konkurenčna z vozili, ki imajo motor z notranjim izgorevanjem, tehnološke izboljšave in ekonomije obsega znižujejo stroške,« ugotavlja poročilo.

Poleg tega lahko onesnaženje zraka zmanjša tudi spodbujanje ljudi k uporabi javnega prevoza ali bolj učinkovito upravljanje prometa, ki vpliva na zmanjšanje števila osebnih vozil na cesti (in posledično onesnaževanje zraka).

Ogrevanje in hlajenje v gospodinjstvih in industriji trenutno predstavljajo 50 % letne porabe energije v EU. »V sektorju ogrevanja so najbolj obetavne rešitve povezane s področjem pametnih zgradb in s področjem sistemov za proizvodnjo in shranjevanje energije. Območja, ki so še posebej privlačna za vlagatelje, so toplotna energija iz sonca, pametni sistemi za upravljanje z energijo v stavbah in sistemi za distribucij,« še ugotavlja poročilo.

Poročilo (v angleškem jeziku) najdete TUKAJ.