V Evropski uniji je poraba biogoriv v prometu med letoma 2015 in 2016 narasla na približno 14,4 Mtoe, kar po stagnaciji med letoma 2014 in 2015 pomeni 1,3-odstotno povečanje. Do te rasti je v celoti prišlo na račun porabe biodizla (2,4-% povečanje na 11,6 Mtoe), saj je poraba bioetanola upadla (za 3,1 %, na 2,6 Mtoe), v barometru biogoriv za leto 2017 ugotavlja EurObserv'ER.

V razrezu biogoriv glede na vrsto zaradi obsega dizelskega voznega parka po Uniji močno prevladuje sektor biodizla.

Struktura virov biogoriv je tako leta 2016 obsegala:

• biodizel: 80,6 % (79,8 % leta 2015) oz. 11.603 ktoe;
• bioetanol: 18,4 % (19,2 % leta 2015) oz. 2.646 ktoe (neposredno mešan z bencinom ali predhodno pretvorjen v ETBE (etil terc-butil-eter));
• bioplin: 1 % (1 % leta 2015) oz. 138 ktoe.

Poraba čistega rastlinskega olja kot goriva je po podatkih EurObserv'ER-ja zanemarljiva.

Razvoj evropskega trga biogoriv v prometu do leta 2020 ureja Direktiva 2015/1513 z dne 9. septembra leta 2015 (poznana tudi kot direktiva ILUC) o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ti dve direktivi sta bili spremenjeni z namenom prepoznanja in zmanjšanja negativnega okoljskega vpliva izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji biogoriv, ki vključuje posredno spremembo rabe zemljišč, so pojasnili avtorji barometra.

Delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, je bil tako omejen na 7 odstotkov končne porabe energije v prometu v državah članicah leta 2020. Direktiva o kakovosti biogoriv poleg tega dobavitelje goriv zavezuje k 6-odstotnemu zmanjšanju intenzivnosti toplogrednih plinov iz dobavljenih fosilnih goriv do leta 2020.

»Unija je sklenila ohraniti svoj osrednji cilj, po katerem naj bi delež obnovljive energije v porabi goriv v prometu do leta 2020 povečala na 10 odstotkov. Preostale 3 odstotke lahko zagotovi z električno mobilnostjo ali z uporabo biogoriv, proizvedenih iz tistih surovin, pri katerih je mogoče dvojno štetje,« so pojasnili pri EurObserv'ER-ju.

Kot ocenjujejo, naj bi bil ob dosegi evropskih zavez efektivni delež (konvencionalnih in naprednih) biogoriv leta 2020 približno 8-odstoten. Ob takem deležu bi bila poraba biogoriv v evropski sedemindvajseterici – ob predpostavki, da Velika Britanija iz Unije izstopi – okoli 20 Mtoe.

»Zaradi nejasnih obetov glede prihodnosti biogoriv, proizvedenih iz užitnih poljščin, po letu 2020 pa bi lahko številne države – tiste, v katerih ima proizvodnja »agrogoriv« najmanjši vpliv na gospodarstvo – spremenile svoje zaveze ali se uprle s prometom povezanim zahtevam iz direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov iz leta 2009. Politika Komisije, ki je opredeljena v osnutku nove direktive, naj bi državam članicam zagotavljala več diskrecije pri tem, kako bodo dosegle svoje nacionalne cilje. Te bo treba določiti s pogajanji v sklopu skupnega cilja celotne Evropske unije,« so zapisali avtorji dokumenta.

V barometru je mogoče prebrati tudi, da Komisija za obdobje po letu 2020 predlaga opustitev cilja o 10-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v prometu. »Ta predlog je povezan z negotovostjo glede tega, kako bodo spremembe rabe zemljišč za proizvodnjo poljščin za biogoriva posredno vplivale na izpuste,« so zapisali avtorji.

Po njihovih besedah to namero potrjuje tudi osnutek spremembe direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki ga je Komisija objavila 30. novembra lani. V njem namreč cilja o določenem deležu energije iz obnovljivih virov v prometu ni več, države pa se lahko same odločijo o deležu OVE, namenjenih prometu ter proizvodnji električne energije in toplote, vendar znotraj skupnega evropskega cilja (pri čemer se prispevki držav članic določijo s pogajanji), po katerem se delež energije iz OVE v skupni evropski porabi energije do leta 2030 poveča na najmanj 27 odstotkov.

Poleg tega želi Evropska komisija uveljaviti postopno zmanjšanje deleža agrogoriv in ga do leta 2030 zamejiti pri 3,8 odstotka. Po predlogu naj bi delež med letoma 2021 in 2025 zmanjševali za 0,3 odstotne točke na leto, med letoma 2026 in 2030 pa za 0,4 odstotne točke na leto.

Komisija je uvedla tudi obveznost povečanja deleža drugih goriv z nizkimi izpusti v prometu na 6,8 odstotkov. Taka goriva so denimo so električna energija iz obnovljivih virov in napredna biogoriva.

Industrija biogoriv sklepom in predlogom Komisije oporeka ter zahteva večjo ambicioznost pri spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov v prometu, in sicer 15-odstotni delež do leta 2030 in ohranitev deleža biogoriv iz poljščin, pridelanih na kmetijskih zemljiščih, pri 7 odstotkih.

V Romuniji, Bolgariji, Sloveniji in na Hrvaškem je poraba biogoriv leta 2016 ostala na ravneh iz predhodnega leta, torej pri 203.306 toe, 143.594 toe, 28.781 toe oz. 23.861 toe.