Strateški premiki pri hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji se obetajo že poleti, ko naj bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba predstavila zakonodajni predlog za javno obravnavo, ki bo naslavljal predvsem problematično umeščanje velikih fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn v prostor, je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci, ki je potekala pod okriljem Fakultete za elektrotehniko, izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Tina Seršen.

Na infrastrukturnem ministrstvu so v fazi pregledovanja obstoječe energetske zakonodaje s ciljem optimizacije postopkov umeščanja večjih sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, je dejala Seršenova. Ob tem upa, da bo predlog za javno obravnavo podan še pred parlamentarnimi počitnicami.

Obnovljivi viri energije in zlasti »agresivna solarizacija« so po navedbah državne sekretarke sicer »jasna prioriteta nove vlade«, je izpostavila na konferenci.

Cilj omenjenega posebnega zakona je premostiti vrzel, da bo Slovenija lahko sledila nacionalnim in evropskim ciljem na tem področju. 

Ti so se z zadnjim predlogom Evropske komisije v okviru REPowerEU povečali s 40 odstotkov (Pripravljeni na 55) na 45 odstotkov OVE v končni rabi energije do leta 2030. In če še ni znano, kako si bodo države članice porazdelile to dodatno ‘breme’, pa je Komisija Sloveniji že jasno nakazala, da bi morala v luči svežnja Pripravljeni na 55 svoj 27-odstotni delež OVE do leta 2030, začrtanem v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), povečati na 35 odstotkov. Pri tem predlogu je Komisija po pojasnilu Seršenove že upoštevale omejitve Slovenije, kot je denimo Natura 2000, delež energetsko intenzivne industrije in visok delež prometa.

REPowerEU bo zdajšnje aktivnosti in cilje zagotovo pognal v višjo prestavo, je medtem povedal Erik Potočar z Ministrstva za infrastrukturo (MzI). Kot pravi, so bili slovenski cilji, t.j. 27-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, »ambiciozni in realni«, a da gre pri tem za proces, v okviru katerega se moramo kot družba spremeniti in prilagoditi, da cilje dosežemo. »Če bomo ambiciozni in ciljno usmerjeni« so vsi novi cilji mogoči, meni. Predlog Komisije, ki povečuje OVE delež za Slovenijo na 35 odstotkov, je neformalne narave, dodaja. »V okviru NEPN-a bomo identificirali, koliko lahko realno dosežemo in to bomo Komisiji tudi predlagali. Ali bo to 35 odstotkov, ali več ali manj, pa v tem trenutku nobeden ne ve.« O osnutku novega NEPN-a pa bomo po njegovih navedbah lahko razpravljali že v sredini drugega leta. 

Ob cenah fotovoltaičnih sistemov na eni strani in visokih cenah električne energije na drugi se investicija v sončno elektrarno marsikateremu gospodinjstvu splača danes tudi brez subvencije, medtem še meni Seršenova, pri čemer na ministrstvu prav tako preučujejo možnosti, kako povečati finančna sredstva v ta namen. 

Med sredstvi, ki so na voljo, je izpostavila podporno shemo Agencije za energijo, kohezijska sredstva, na ministrstvu pa pričakujejo tudi dodatna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri čemer daje poudarek na čistih virih energije tudi sklad za pravičen prehod, iz katerega bi lahko še počrpali nekaj sredstev. Koliko sredstev bo konec koncev na voljo, Seršenova ni znala povedati. 

Na ministrstvu prav tako analizirajo, kako bi prelili dodatna sredstva iz podnebnega sklada v Eko sklad za namene sofinanciranja proizvodnih naprav na OVE za gospodinjstva, je še povedala ob robu konference v izjavi za novinarje. 

Za tiste, ki sredstev za tovrstne investicije nimajo, želijo na ministrstvu prav tako spodbuditi samooskrbne OVE skupnosti, tako da bodo lahko posamezniki »preko velikih sončnih elektrarn vstopili v sistem in se bodo preko tega razvijali inovativni poslovni modeli«. 

Med potencialnimi neizkoriščenimi področji, ki bi omogočili postavitve več megavatnih sončnih elektrarn, je Seršenova izpostavila kmetijska zemljišča (agrovoltaika), izrabo degradiranih območij in javnih površin, vključno s parkirišči, pa tudi plavajoče sončne elektrarne, kot take, ki se namestijo na neizkoriščenih nabrežjih in površinah ob avtocesti. 

»To so ideje, ki jih preigravamo na ministrstvu«, kjer obenem pozivajo k predlogom, »da pridemo do optimalne rešitve za spremembe«, je še izpostavila Seršenova.

Kot pravi, moramo v Sloveniji »priti do točke preobrata«, pri čemer na ministrstvu upajo, da bo za to poskrbel nov zakonodajni predlog.