Arhiv novic

Arhiv novic

Pojem 'energetske učinkovitosti' v arhitekturi

Zakonodajne predpise v arhitekturi potrebujemo zaradi investitorjev in ne zaradi arhitektov, smo slišali na nedavni konferenci 'Načrtujmo z naravno svetlobo'. Arhitekti pogrešajo sicer bolj prožno zakonodajo, na trgu pa, kot je poudarila Vesna Žegarac Leskovar, opažajo tudi veliko zlorab pri omembi 'energetske učinkovitosti'. Veliko lažje je, če nekdo gradi zase kot pa za druge, je dejala.

Arhitekti Aljoša Dekleva, Mojca Gregorski, Vesna Žegarac Leskovar, Marjeta Zupančič Meglič in Aleš Vrhovec so podali svoje poglede na vlogo dnevne svetlobe v arhitekturi. 

Mojca Gregorski je dejala, da vidi arhitekturo kot nekaj grajenega in praznega. Prazno ni nujno, da je neuporabno, lahko je uporabno kot interier ali kot zunanja dnevna soba. Praznino lahko zamejimo s steklom. Arhitekture ni, če nimamo kakovostno osvetljenega prostora, je poudarila.

Vesna Žegarac Leskovar je dejala, da se na začetku arhitektura »ne zgodi kar sama po sebi«. So orodja, ki pa lahko začetnikom pomagajo. S kopičenjem izkušenj se dviguje raven zavesti, raven izkustvenega znanja in na njegovo usmeritev se lahko kakovostna arhitektura zgodi kot »kompromis vsega«.

»Dostikrat pridemo do konfliktov. Tudi senčila so lahko kritična točka, ki lahko zelo poslabša razgled in svetlobne razmere, so pa nujne zaradi energetske učinkovitosti. To je kompleksno vprašanje, ki mu posvečamo premalo pozornosti,« je dejala Marjeta Zupančič Meglič.

»Arhitekturo ustvarimo v kontekstu, konteksti pa so različni. Na eni strani sredozemski otok, na drugi Skandinavija,« je dejal Aljoša Dekleva. »Lahko se učimo iz grafov ali iz intuicije ali iz umetnostne zgodovine,« je dejal Dekleva.

Slišati je bilo, da je po eni strani v veljavi regulativa, ki predpisuje določene minimalne standarde. Ampak zakaj ne bi šli dlje, je bilo ključno vprašanje.

»Arhitekt mora vedeti, kako delujejo materiali in kako vpliva svetloba nanje,« je pristavila Marjeta Zupančič Meglič, a dodala, da morajo arhitekti poznati splošne stvari, seveda pa vseh detajlov ne more. Svetloba dobro vpliva na naše počutje, zato se je treba o tem podučiti in te informacije prenesti v življenje, je dejala.

Predpise potrebujemo zaradi investitorjev in ne zaradi arhitektov, smo slišali. »Fino je, če so minimalni standardi postavljeni, saj dajejo naročniku neka izhodišča. Za arhitekte same pa je bolj pomembno, da je tema svetlobe – kot opažam pri delu v praksi in v biroju – tista, ki se ji posveča več pozornosti v pedagoškem procesu. To bo z vidika izšolanega arhitekta vidno, da je to pomembna tema,« je dejal Aleš Vrhovec.

»Pri izobraževanju je izredno pomembno, da se pri mladih poudari občutek za intuicijo, da se kasneje razumsko uporablja,« je dejal Dekleva. Iz prehajanja iz domišljijskega sveta med študijem v neko realno okolje, ki se mu reče projektiva, je zelo pomembno, kako sprejemamo zakone, meni. Sam pri zakonodaji pogreša to, da ni prožna.

Prehod v realno življenje je prehod v razburkano morje, kjer dobivaš kup informacij. Marsikdo te bo hotel prepričati, da znanje o svetlobi ni pomembno. S poznavanjem o tej temi pa ste lahko bolj samozavesti, je mladim na srce položila Vesna Žegarac Leskovar.

Mojca Gregorski je omenila nerazumevanje določenega načina razmišljanja. »Če znamo argumentirati zadevo, če človeka postavimo v ospredje, da so včasih pisali steklo in da imamo danes drugačno tehnologijo, bodo ljudje razumeli, zakaj se splača pri investiciji sredstva nameniti tudi za svetlobo,« je poudarila.

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice