Slovenija bo cilje na področju emisij iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, v letu 2020 dosegla, kaže poročilo Podnebno ogledalo 2020, ki so ga že tretje leto zapored v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 s partnerji pripravili na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost (IJS CEU). Največje vrzeli sicer ostajajo pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture in spodbujanja javnega prometa.

Za blaženje podnebnih sprememb ima Slovenija obvezujoč cilj za leto 2020, da se emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, v obdobju 2005−2020 ne povečajo za več kot 4 odstotke, kar bo po podatkih za leto 2018 predvidoma doseženo, so sporočili iz IJS CEU.

Kot pojasnjujejo, so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) iz virov v okviru tega cilja v letu 2018 za 10,6 odstotka nižje od cilja za leto 2020. A so se v obdobju 2005−2018 emisije zmanjšale samo za 5,9 odstotka, v zadnjem opazovanem letu pa so se celo povečale, in sicer za 2 odstotka. Največji delež v teh emisijah (tistih, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje) ima promet (53 odstotkov), ki je k rasti prispeval največ, sledi kmetijstvo s 15 odstotki, široka raba z 12 odstotki in industrija z 11 odstotki.

Promet je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2018 povečale, in sicer za 32 odstotkov, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale za 9,9 odstotka oz. 10 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Emisije TGP v industriji in gradbeništvu so se v obdobju 2005−2018 znatno zmanjšale, in sicer za 22,5 %, »vendar pa se v zadnjih petih letih povečujejo in se vse bolj oddaljujejo od zastavljenega indikativnega sektorskega cilja«, pravijo na IJS CEU.

Po navedbah IJS CEU smo lahko zadovoljni »pri izvajanju naslednjih ukrepov, ki so pomembno prispevali k zmanjševanju emisij TGP v zadnjem obdobju: energetska prenova stavb v gospodinjstvih in javnih stavb v občinah, ločeno zbiranje odpadkov in posledično zmanjšanje količine odloženih biorazgradljivih odpadkov«.

»Pomembno je tudi to, da se je znatno povečal učinek spodbud za energetsko prenovo stavb v javnem sektorju, saj je bilo za 100 evrov naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 evrov nepovratnih sredstev, kar je za 26 evrov manj kot v letu 2015, k čemur so največ prispevale občine. Država pa pri prenovi stavb v državni lasti ne dosega svojih ciljev, prenoviti bi morala 3 odstotke površine letno, realizacija pa je okrog 1,2 odstotka,« poudarjajo v IJS CEU.

Medtem ko je bil sektor industrije dolga leta zapostavljen, je bil po navedbah IJS CEU napredek dosežen leta 2018, ko je Eko sklad prvič razpisal nepovratna sredstva za to skupino. A izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) v industriji »bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij,« ocenjujejo v IJS CEU.

Največje vrzeli pa v IJC CEU opažajo »pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture ter spodbujanja javnega prometa. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci prometa, ki jih spremlja Podnebno ogledalo: specifične emisije novih in vseh vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu (JPP), delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek pa je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive, ter pri uvajanju enotne vozovnice za javni potniški promet«.