To, da je Slovenija leta 2020 izpolnila dva od treh obvezujočih energetsko podnebnih ciljev, je sicer spodbudno, a cilji za leto 2030 so »bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo«, je ob objavi petega Podnebnega ogledala 2022 opozoril Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS). Za doseganje dolgoročnih ciljev bo tako treba – zaradi gospodarskih koristi in zmanjšanja uvozne odvisnosti od fosilnih goriv – izvajanje ukrepov bistveno okrepiti in nadgraditi, potrebna pa sta tudi usklajeno podnebno upravljanje in dostop do energetske učinkovitosti za vse prebivalce, ugotavlja Podnebno ogledalo 2022.

Kot so ob objavi Podnebnega ogledala 2022 sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP), je Slovenija nacionalni cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi pravicami, za leto 2020 dosegla. Emisije toplogrednih plinov so se v omenjenih sektorjih leta 2020 zmanjšale za 9,8 % in so bile za 20,7 % nižje od zastavljenega cilja. Dosežen je bil tudi cilj na področju energetske učinkovitosti, saj je bila raba primarne energije 11,1 % pod ciljno vrednostjo.

Po navedbah CEU IJS, kjer so pripravili podnebno ogledalo skupaj z partnerji, je k znatnemu zmanjšanju rabe primarne energije in tudi emisij neETS leta 2020 »prispevalo predvsem izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Vendar bi bila oba cilja po ocenah iz leta 2019 predvidoma dosežena tudi, če leto 2020 ne bi bilo posebno«.

Medtem pa obvezujoč cilj, ki ga je imela Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), leta 2020 ni bil dosežen. Delež OVE v bruto rabi končne energije je bil namreč s 24,1 % še vedno 0,9 odstotne točke nižji od cilja. Za izpolnjevanje svojih obveznosti, torej formalno doseganje cilja, je morala Slovenija nastalo vrzel zapolniti z dokupom statističnega prenosa. »Dokler vrzeli ne bomo zapolnili, bodo takšni dokupi ponovno potrebni in bodo dražji, saj razmere v letu 2020 niso bile tipične,« poudarjajo avtorji podnebnega ogledala.

»To, da smo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, trendi so ugodni. Vendar so cilji za leto 2030 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. To izhaja iz sprejetih odločitev EU, skladnih s Pariškim sporazumom (Pripravljeni na 55), in najnovejših, usmerjenih v reševanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv (REPowerEU),« je ob tem dejal Merše, ki meni, da bo torej treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov.

Za zmanjševanje energetske draginje in gospodarsko uspešen zeleni prehod so po njegovem prepričani pomembni vsi ukrepi, »saj je izvajanje ukrepov tudi gospodarska priložnost; ustvarja nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi. Dolgoročni dodatni ukrepi, kot tudi izboljšave sedanjih ukrepov, so v pripravi v okviru posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je načrtovana do sredine leta 2024«.

Analize v okviru Podnebnega ogledala 2022 sicer kažejo, da so pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij TGP na splošno največje težave pri novih instrumentih in tistih, ki zahtevajo kompleksnejšo koordinacijo. Podnebno ogledalo 2022 zato izpostavlja tri glavna priporočila.

Prvo je, da naj vlada »primarno pospeši izvajanje že načrtovanih ukrepov za zmanjševanje emisij TGP in rabe energije ter povečevanje izrabe OVE v polnem obsegu in sprejme dodatne ukrepe za prehod v podnebno nevtralnost. Izvajanje podnebnih ukrepov in zasledovanje zastavljenih indikativnih ciljev je treba zagotoviti v vseh sektorjih, zlasti pa v prometu, kmetijstvu ter pri ravnanju z energijo v stavbah in industriji«.

Vlada mora prav tako za učinkovito izvajanje ukrepov zagotoviti »ustrezno organiziranost in koordinacijo podnebnih aktivnosti (podnebno upravljanje). To vključuje ustrezno kadrovsko zasedbo in organiziranost izvajalskih in drugih pristojnih služb, opredelitev pristojnosti in odgovornosti, nadsektorsko koordinacijo in operativno povezovanje z deležniki, nadgradnjo spremljanja izvajanja ukrepov ter vključevanje podnebnega ukrepanja v sektorske in horizontalne programe ter finančne načrte«.

Pristojne institucije (Eko sklad, SVRK, MOP itd.) pa morajo pri zagotavljanju finančnih spodbud za izvajanje podnebnih ukrepov »preprečiti nastanek vrzeli/konic pri spodbujanju. Za maksimiranje dolgoročnih koristi je treba zagotoviti tudi ustrezno in čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih sredstev«, menijo avtorji podnebnega ogledala.

»Evropska komisija je s paketom Pripravljeni na 55 na prvo mesto postavila energetsko učinkovitost. To moramo narediti tudi v Sloveniji. Smiselno je najprej z ustreznimi pristopi zmanjšati rabo energije, potem pa manjše potrebe pokriti iz podnebno nevtralnih virov, za katere so zato potrebna manjša vlaganja. Ob tem je treba na primeren način poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva in tudi zanje zagotoviti dostop do energetske učinkovitosti. Energetska učinkovitost ne pomeni varčevanja z energijo, ki vodi v energetsko revščino, ampak mora za ranljive skupine prebivalstva pomeniti možnost za dostojnejše bivanjske razmere,« še poudarja Barbara Petelin Visočnik s CEU IJS.