Če želi Slovenija do leta 2050 doseči prehod v podnebno nevtralnost, sta odločilna doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, piše v Podnebnem ogledalu 2021, ki so ga pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije.
Podnebno ogledalo 2021 kaže, da bo Slovenija obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) za leto 2020 dosegla. Emisije toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 % in so bile za 11,9 % nižje od cilja za leto 2020.
Emisije v prometu, ki je imel leta 2019 z 52 % imel največji delež v emisijah neETS, so se v obdobju 2005−2019 povečale za skoraj 28 %. Zaradi pandemije koronavirusa je za leto 2020 v tem sektorju pričakovati veliko zmanjšanje emisij, piše v Podnebnem ogledalu 2021, katerega avtorji tudi opozarjajo, da ostajajo dolgoročno emisije v prometu še naprej najbolj negotove.
V obdobju 2005−2019 so se emisije v široki rabi zmanjšale najbolj med vsemi sektorji, in sicer za 50,6 %. Še vedno pa so emisije leta 2019 za ciljem v letu 2020 zaostajale še za 2,4 odstotne točke. Največji del emisij v široki rabi predstavlja raba goriv v stavbah.
Ravno tako bo po ocenah avtorjev Podnebnega ogledala 2021 leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 % in je bila 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020.
Medtem pa ne bo dosežen obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE). V letu 2019 je bil namreč delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 % kar 3 odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke. Po sedanjih ocenah je sicer Slovenija v letu 2020 sicer dosegla 23,5-odstotni delež, kar je za 1,5 odstotne točke manj, kot znaša ciljni delež.
»To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij TGP in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete,« pravi Barbara Petelin Visočnik s CEU IJS.
»Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati,« dodaja.
Podnebno ogledalo 2021 zato izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je to že načrtovano v sprejetih dokumentih nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) in dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050).
»Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji,« pravijo avtorji Podnebnega ogledala 2021.
Konkretno glede energetske prenove stavb pa Gašper Stegnar s CEU IJS pravi, da »je pripravljenih veliko različnih ukrepov, finančnih instrumentov in strokovnih podlag. Če bi se v praksi vse to tudi izvajalo, bi bili lahko na področju stavb še precej boljši. Tako pa ne dosegamo cilja energetske prenove 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade in ne izvajamo instrumentov, ki bi lahko pomembno prispevali k povečanju obsega prenov, kar je z vidika prehoda v podnebno nevtralnost nujno«.
Kot poudarja, je vse to »povezano zlasti s pomanjkanjem ustreznega kadra, glede tega smo že vrsto let v začaranem krogu. To moramo nujno rešiti, saj so z DSEPS 2050 načrtovani še dodatni instrumenti, brez njihovega izvajanja v polnem obsegu pa ciljev na področju prenove stavb, zmanjšanja emisij TGP in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 ne bomo dosegli«.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki