Evropska unija in njene države članice bi morale pri izbiri projektov za ponovno obuditev gospodarstva upoštevati tudi podnebne ukrepe, je v nedavnem spletnem seminarju o podnebnem zakonu EU, ki ga je pripravilo združenje WindEurope, dejal referent za politiko pri WindEurope Pierre Tardieu.
Pandemija koronavirusa ustvarja velik pritisk na javna sredstva, ob čemer se vse bolj poraja vprašanje, če je v teh časih smiselno sredstva namenjati tudi podnebnim ukrepom.
»Živimo v kriznih časih, a tega ne bi smeli izkoristiti za vsesplošno zanikanje že obstoječih problemov, kot je podnebna kriza. Naredili smo že marsikateri korak naprej, torej vsekakor nima smisla, da bi se sedaj ustavili. Treba je denimo upoštevati, da potrebujemo energijo oz. elektriko že danes, naše potrebe pa se bodo v prihodnje samo še povečale. Dobro moramo premisliti, od kod prihaja ta energija oz. elektrika, ki zadovoljuje to našo masovno porabo,« je izpostavila svetovalka za energijo in podnebne spremembe pri WindEurope Diletta Zeni.
Ob tem se je navezala na besede izvršnega direktorja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatiha Birola, ki je dejal, da »bi morali ta čas izkoristiti za skupni premislek o tem, kam bomo usmerili svoja sredstva. Imamo veliko odgovornost – da spoznamo, da je to lahko ključen trenutek, saj lahko to neugodno situacijo izkoristimo za okrepitev naših prizadevanj in za širšo vpeljavo obnovljivih tehnologij.«
»Situacijo moramo ustrezno izkoristiti – tako da z investicijami podpremo vzpostavitev karseda odpornega sistema in da zagotovimo, da bomo zmožni upravljati sisteme z visokim deležem obnovljive električne energije,« je izpostavil Tardieu.
»Če pogledamo še malo širše, bodo nacionalne vlade in EU pri oblikovanju svežnjev spodbud in načrtov za ponovno obuditev gospodarstev potrebovale ideje. Pri izbiri projektov za ponovno obuditev gospodarstev bi moral biti velik poudarek na podnebnih ukrepih in na zagotavljanju skladnosti s splošnimi cilji podnebnega zakona EU, ki so še vedno ključnega pomena,« je izpostavil Tardieu.
Evropska komisija je novi podnebni zakon predstavila pred manj kot tremi tedni. Glavni cilj v okviru tega zakona je dosega podnebne nevtralnosti do leta 2050. »To pomeni, da moramo občutno zmanjšati vse emisije. To je splošni cilj,« je dejala Zenijeva ter dodala, da gre zakon v tem smislu še nekoliko dlje, saj izpostavi tudi potrebo po nekaterih vmesnih korakih.
S podnebnim zakonom naj bi se ciljna vrednost zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 s 40 odstotkov zvišala na 50 oz. 55 odstotkov. Končna ciljna vrednost bo sicer določena glede na rezultate ocene učinkov, ki jo bo Komisija predstavila septembra letos, je pojasnila Zenijeva.
»Podnebni zakon gre na področju spremljanja in presoje kolektivnega napredka pri dosegi tega cilja še korak dlje, saj Evropsko komisijo pooblasti za presojo, ali smo v tem smislu – tako na ravni EU kot na nacionalni ravni – na dobri poti,« je dodaja Zenijeva.
Kot pa je ob tem izpostavil Tardieu, je veliko zainteresiranih strani, še posebej nevladnih organizacij, izrazilo jasno razočaranje nad predlogom Komisije. Kot je dodala Zenijeva, se kritike nanašajo predvsem na predvideno časovnico podnebnega zakona.
»Evropsko komisijo je veliko nevladnih organizacij pozvalo k hitrejši izvedbi ocene učinkov – tako da bi bila odločitev glede toplogrednih plinov pripravljena že za časa naslednje podnebne konference (COP),« je dejala Zenijeva, ob čemer je opozorila, da je ocena učinkov »resna procedura«, s katero ne bi smeli hiteti in ki zahteva skrbno pripravo. »Avtorjem bi morali dati nekoliko več časa in fleksibilnosti, s čimer bi se tudi izognili morebitnim kritikam v prihodnje. Ta ocena je izjemno pomembna za določanje novih ciljev.«
Nekatere kritike so se nanašale tudi na dejstvo, da podnebni zakon ne vsebuje izrecne prepovedi fosilnih goriv. »Podnebni zakon je pri določanju cilja podnebne nevtralnosti precej ambiciozen, saj najde ustrezno ravnovesje med pristojnostmi/splošnim ciljem Evropske komisije in pristojnostmi držav članic, vključno s tem, da države članice same odločajo glede lastnih proizvodnih mešanic,« je na to dejala Zenijeva.
WindEurope pa kljub kritikam meni, da je predlog Komisije »spodbuden, v prvi vrsti zaradi stopnje ambicioznosti, ki jo narekuje.«
»Kot drugo, s tem zakonom bo cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 prvič postal del zavezujoče zakonodaje. To pošilja močan signal investitorjem in drugim akterjem na področju obnovljivih virov,« je dejala Zenijeva.
»Kot tretje, zakon pozdravljamo tudi zato, ker začrta pravo pot v smeri še večjih ambicij na področju obnovljivih virov, še posebej vetrne energije,« je izpostavila Zenijeva.
Ob tem je navedla, da je danes po Evropi inštaliranih okrog 200 GW vetrnih zmogljivosti, vetrna energija pa zadovoljuje že 15 odstotkov povpraševanja po energiji v EU.
»V prihodnje pričakujemo opazno povečanje teh volumnov. Do leta 2030 bi lahko skupne zmogljivosti v Evropi znašale že več kot 320 GW, do leta 2050 pa celo 1200 GW, kar navaja tudi Evropska komisija v svojem načrtu za razogljičenje iz novembra 2019,« je pojasnila Zenijeva.
Kot je dodala, pa bo to zahtevalo spremembo ciljnega deleža obnovljivih virov v EU do leta 2030, ki sedaj znaša 32 odstotkov, »saj s trenutno zastavljenim ciljem do leta 2050 ne bomo dosegli podnebne nevtralnosti.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki