Boj proti podnebnim spremembam ni več v rokah »objemalcev dreves« (ang. treehuggers), ampak se nujnih sprememb zaveda tudi vse več velikih in vplivnih podjetij, kot so na primer Engie, Ikea in Phillips, je na letošnjih 21. Dnevih energetikov v Portorožu poudarila priznana mednarodna strokovnjakinja za energetsko strategijo Gabrielle Walker. Ocenjuje, da bi rešitev za boj proti podnebnim spremembam morali že najti, v naslednjih desetih letih pa moramo temeljito obrniti trend segrevanja ozračja, če se želimo izogniti katastrofi.

»Preseneča me trend, ki ga opažam v zadnjih letih – velika in pomembna podjetja, ki poslujejo v različnih panogah, hitro in drastično spreminjajo svoje strategije,« pravi Gabrielle Walker, ki podjetjem iz naftne in plinske industrije, komunalnih storitev, industrije obnovljivih virov energije, financ, trgovine na drobno, naložbenih dejavnosti in drugim pomaga pri reševanju globalnih izzivov. »Povem jim resnico, pa čeprav je ta velikokrat zelo boleča.« 

Njeno delovanje je usmerjeno v trajnostno poslovanje, nove energetske tehnologije in v podnebne spremembe. »Tudi prva dama družbe Engie, Isabelle Kocher, meni, da prihajamo v obdobje, v katerem bodo pogubljena tista podjetja, ki bodo pretirano izkoriščala naravne vire in škodovala okolju,« pravi Walkerjeva. Doda, da je v zgolj dveh letih Engie dosegel velike spremembe poslovnega modela. Od leta 2016 je odprodal ali zaprl za skoraj 15 milijard dolarjev premoženja, investiral v nizkoogljične aktivnosti, ki zdaj zagotavljajo okoli 90 odstotkov prihodkov, se usmeril na energetsko učinkovitost, obnovljive vire, vodik in električna vozila. Vrednost delnice podjetja je v tem času poskočila za več kot 17 odstotkov. »Gre za čisti posel, ne za prijaznost do narave,« je poudarila Walkerjeva. 

Prepričana je, da je izziv podnebnih sprememb frustrirajoč, ker smo se v ta položaj spravili sami z nepremišljenim delovanjem. Veliko priložnosti izhaja iz spremembe mišljenja in iz uporabe znanj, ki jih že imamo in ki nam že danes omogočajo, da stvari izboljšamo, pravi Walkerjeva. Primerjava Zemlje in Venere, ki sta približno enako velika planeta in približno enako oddaljena od Sonca, pokaže drastične razlike. »Glede na podobno lego in velikost bi pričakovali, da imata planeta približno enako temperaturo, vendar je Venera s 450 stopinjami Celzija na površju pravi pekel. Zakaj taka razlika? Zgolj zaradi ogromne količine toplogrednih plinov, ki jih ima Venera v svoji atmosferi. To je jasen dokaz, kaj čaka Zemljo, če ne bomo hitro in temeljito ukrepali, obrnili trend in zaustavili podnebne spremembe.«

Povprečna temperatura se namreč na Zemlji od prvih natančnejših meritev leta 1880 vsako leto viša. »Ne govorimo več o tem, da se bo naš planet nekoč v prihodnosti segrel, to se dogaja zdaj, v tem trenutku! In razlog je povsem jasen – povečana količina toplogrednih plinov,« je odločna Walkerjeva. »Ko sem pred leti pripravljala predavanja, sem se morala kar precej potruditi, da sem našla primere ekstremnih vremenskih dogodkov, zdaj s tem nimam nikakršnih težav,« je dejala. Posledice segrevanja ozračja vidimo na vsakem koraku in po vsem svetu – vse pogostejše vročinske valove, obsežne požare, suše, zaradi tajenja ledenikov tudi poplave … »Zgolj zahodna Antarktika ima dovolj ledu, da ta, če se stopi, poviša morsko gladino za 12 metrov. Pričakujemo lahko tudi vse močnejše orkane, vse pogostejše izpade električne energije. Stvari, ki smo jih napovedovali pred dvema desetletjema, so danes tukaj. In to je razlog trenutne tranzicije, vse višjih cen emisijskih kuponov,« pove Walkerjeva.

Izračuni kažejo, da bi povišanje temperature ozračja za štiri stopinje Celzija svetovno gospodarstvo stalo 4,2 bilijona dolarjev. »Podnebne spremembe ne vplivajo in niso slabe le za naravo, ampak so slabe za posel, za celotno gospodarstvo,« je poudarila Walkerjeva in dejala, da to opažajo tudi najbolj vplivni poslovneži. Ti opozarjajo, da so podnebne spremembe velik rizik za globalno finančno stabilnost, in sicer zaradi neposredne fizične škode in zaradi tveganj, ki jih prinašajo stroški tranzicije.

Prepričana je, da smo prišli do točke, ko moramo izbrati pravo pot, in zdi se ji, da se gospodarstvo občutno premika v smer razogljičenja. Opozarja, da mora vsak investitor in vsak posel razumeti in upoštevati podnebne spremembe, na kar da opozarjajo tudi gospodarstveniki. Tehnologije za izkoriščanje vetra in sonca so v zadnjih letih na nekaterih območjih stroškovno že povsem primerljive s tehnologijami za izkoriščanje premoga. Ne gre več za izbiro, ali bomo imeli uspešno ekonomijo ali čisto okolje. Imeti moramo oboje.

Kot pravi Walkerjeva, jo je hiter razmah električnih vozil pozitivno presenetil. »Še predsednik uprave družbe Shell Ben Van Beurde vozi električen avto,« pravi strokovnjakinja. Pove, da je na tem področju izzivov še kar nekaj, vendar pa bodo imela električna vozila po njenem mnenju lepo prihodnost. »Že do leta 2024 naj bi bila povsem brez subvencij enakovredna vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem. Do leta 2040 bo 55 % vseh prodanih novih avtomobilov električnih, električne pa naj bi bilo tudi 33 % svetovne avtomobilske flote, medtem ko naj bi bilo električnih 80 % vseh avtobusov.«

Velike priložnosti vidi tudi na področju stavb, kjer, poudarja, potrebujemo predvsem pametne inženirje, področju ravnanja z odpadki, kjer je kot primer dobre prakse izpostavila prav ljubljanski RCERO, pri smotrni uporabi naravnih virov in v krožnem gospodarstvu.