Agencija za okolje (ARSO) je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor (MOP) nedavno predstavila prve rezultate projekta ocene podnebnih sprememb v Sloveniji vse do konca stoletja, ki nastajajo na račun izpustov toplogrednih plinov v ozračje. »Podnebne spremembe se zajedajo v vse sektorje, tudi v energetiko,« je poudarila vodja projekta in klimatologinja Mojca Dolinar, na Agenciji za energijo pa so poudarili, da lahko podnebne spremembe nenazadnje vplivajo tudi na ceno energentov.

ARSO je projekcije pripravil na podlagi treh scenarijev – optimističnega, po katerem bo politika omejevanja izpustov zelo hitra in uspešna, zmerno optimističnega, po katerem se bodo izpusti toplogrednih plinov sprva počasi povečevali, nato pa sredi in proti koncu stoletja upadali, ter pesimističnega, po katerem pri omejevanju izpustov ne bomo dosegli večjih uspehov.

»Projekcije smo pripravili kot podlage, ki naj bi služile prilagajanju na podnebne spremembe. Uporabne so za strateške projekte, ki imajo dolgo življenjsko dobo in morajo biti odporni proti podnebnim spremembam. Ena izmed zahtev EU pri vseh večjih investicijskih projektih je, da so odporni proti podnebnim spremembam. Vsi, ki načrtujejo takšne projekte, potrebujejo naše projekcije,« je na predstavitvi projekta poudarila klimatologinja Mojca Dolinar in dodala, da se podnebne spremembe zajedajo v vse sektorje, tudi v energetiko.

»Znani so trendi, katera prognoza se bo izkazala za najbolj realno, pa je vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti, saj je povezano s številnimi spremenljivkami in neznankami,« pravijo na Agenciji za energijo. »Slovenija je po eni strani le majhen delček mnogo širše in vseobsegajoče zgodbe, po drugi strani pa se vključujemo v globalna prizadevanja za varovanje okolja tudi v smislu učinkovite rabe energije in optimalnega vključevanja novih tehnologij, ki naj bi v sodelovanju vseh deležnikov pripomogle k doseganju želenih ciljev na tem področju,« pravijo na agenciji in dodajajo, da Slovenija nujno potrebuje energetski koncept, da bomo lahko pripravili združen desetletni nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga od nas zahteva EU.

Na agenciji se zavedajo vseh vidikov in izzivov, ki jih podnebne spremembe prinašajo tudi energetiki. Prepričani so, da se bodo navedene spremembe, ne glede na to, kateri scenarij se bo izkazal za najbolj točnega, močno vplivale tudi na energetiko in na poslovanje energetskih družb in v tej povezavi tudi na ceno energentov.

Poudarijo, da bi lahko naraščanje temperature zraka, še zlasti poleti, imelo za posledico, da bi se zaradi čedalje večjih potreb po energiji za hlajenje konične obremenitve elektroenergetskega sistema prenesle iz zimskih v poletne mesece. »Povišanje temperature ima izrazito negativen vpliv tudi na delovanje električnih naprav ter prenosno zmogljivost (še posebej nadzemnih) električnih vodov, zato je pričakovati hitrejše staranje materialov in s tem povezane težave. Je pa z današnjega stališča seveda praktično nemogoče oceniti, kolikšen bo dejansko ta vpliv, ob nastopu pesimističnega scenarija pa je lahko znaten. Nedvomno pa že danes lahko občutimo vpliv teh sprememb, ki se kažejo kot čedalje pogostejša in hujša neurja, ki povzročajo ogromne škode na infrastrukturi, še posebej elektroenergetski,« izpostavijo na Agenciji za energijo.

Čeprav lahko povečanje količine padavin in srednjih pretokov rek (na primer v severovzhodni Sloveniji, ki jo posebej omenja poročilo ARSO) na prvi pogled deluje pozitivno na proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, lahko podrobnejša analiza pokaže tudi povsem drugačno sliko. »Z rastjo srednje letne temperature je pričakovati čedalje manj snežnih padavin in posledično manjši srednji pretok rek, ki se napajajo iz ledenikov. Po drugi strani bi povečanje količine padavin (dežja) pomenilo povečanje pretokov, in s tem proizvodnje električne energije, tudi v zimskem času, vendar pa moramo pri tem upoštevati, da se zaradi podnebnih sprememb čedalje pogosteje pojavljajo neurja z izjemnimi padavinami, ko se v kratkem času pretoki rek izrazito povečajo. Pretočne hidroelektrarne takšnih kratkotrajnih povečanj pretokov ne morejo izkoristiti, še več, viške vode morajo prelivati preko zapornic, kar vse pogosteje povzroča tudi ogrožanje infrastrukture in naselij nizvodno od elektrarn. Čedalje pogostejši in vse bolj intenzivni tovrstni dogodki lahko ob nastopu izrazito pesimističnega scenarija v prihodnosti vodijo tudi do ogrožanja same infrastrukture hidroelektrarn,« so jasni na Agenciji za energijo.

Poudarjajo, da se na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, »zelo odgovorno« odzivajo, saj da že v obstoječi metodologiji reguliranja elektrooperaterjev spodbujajo izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev, ter spodbujajo razvoj elektroenergetskega omrežja s ciljem ohranjanja oziroma izboljševanja kakovosti oskrbe, kar je povezano tudi z odpornostjo omrežja na vremenske vplive. »Za konkretnejše odgovore pa je na potezi država, ki mora do konca leta 2019 pripraviti energetski koncept, ki bo celovito obravnaval navedeno tematiko,« poudarijo na agenciji.

»Podnebne spremembe pomembno vplivajo na varnost, zanesljivost in učinkovitost naše proizvodnje. Ti vplivi so zelo raznoliki in pogosto med seboj izključujoči, še posebej, ker ne zadevajo le proizvodnje, ampak na drugi strani tudi porabo,« opozarjajo v skupini GEN.

Pravijo, da tveganja, povezana s podnebnimi spremembami ter zaostrenimi temperaturnimi ter hidrološkimi razmerami, zaenkrat učinkovito obvladujejo, da pa opažajo temperaturna in padavinska nihanja. »Spremenljiva hidrologija na Savi je sicer stalnica, naraščajoče temperaturne spremembe pa vplivajo na stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema Evrope. Ta postaja preveč odvisen samo od obnovljivih virov, ki niso nujno tudi trajnostni, kar zadeva zanesljivost oskrbe,« opozarjajo v GEN energiji.

Prepričani so, da prav podnebne spremembe in njihovi vplivi na stabilnost elektroenergetskega sistema Evrope potrjujejo, da je razvoj skupine pravilno usmerjen v priprave na drugi blok jedrske elektrarne. »Poleg stalnega dograjevanja vodnih virov, ki pa ne predstavljajo zanesljivega vira v vseh klimatskih razmerah, je jedrska energija ne le razvojna nuja za GEN ampak za Slovenijo in Evropo. Še posebej, če klimatskim spremembam ter potrebi po razogličenju proizvodnje dodamo še spremembe v mobilnosti, ogrevanju/hlajenju idr., ki vedno bolj slonijo na elektrifikaciji, je GEN konkurenčen s svojim poslovnim modelom v vseh klimatskih scenarijih,« poudarjajo.

»Spremljanje projekcij in scenarijev na področju stanja okolja je pomembno za načrtovanje dolgoročne oskrbe z energijo, zato temu namenjamo veliko pozornosti,« poudarjajo tudi v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE). »Na osnovi projekcij podnebnih značilnosti in posameznih vremenskih spremenljivk, kot jih obravnava poročilo ARSO, se lahko hitreje in učinkoviteje odzivamo na pričakovane potrebe pri oskrbi z energijo, predvsem pa vse aktivnosti na področju proizvodnje energije načrtujemo in izvajamo na način, ki bo prispeval k učinkoviti oskrbi z energijo, večji varnosti ljudi in njihovega premoženja ob najmanjših vplivih na okolje. Pri tem so projekcije o povečani količini letnih padavin, še posebej pa padavin v zimskem času, s stališča proizvodnje v hidroelektrarnah seveda relevantne informacije,« ugotavljajo na HSE.

Prepričani so, da ima naša država s trenutno mešanico energetskih virov pri proizvodnji električne energije zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje tudi v primeru ekstremnih vremenskih pojavov; »sistem je manj ranljiv na nenadne spremembe, hkrati pa omogoča dolgoročno ekonomsko in socialno vzdržen prehod na nizkoogljične vire in tehnologije«. Pravijo, da lahko v vsakem trenutku optimalno izkoristijo hitro spreminjajoč se potencial slovenskih rek na eni strani ter s fleksibilnim prilagajanjem termo proizvodnje zagotavljajo stabilnost v elektroenergetskem sistemu, v katerem zagotavljajo tudi pomemben del sistemskih storitev.

»Naraščanje povprečne temperature in posledični ekstremni vremenski pojavi, ki jih zaradi njihove frekvence in intenzitete razumemo že kot del podnebnih sprememb, vsekakor negativno vplivajo na kakovost oskrbe z električno energijo, vplivajo pa tudi na poslovanje družbe. Če s sprejetimi ukrepi ne bo moč vplivati na preprečitev oz. omilitev posledic, je povsem možno, da bo v bodoče ta vpliv še večji,« se zavedajo v Elektro Maribor.

V zadnjem desetletju opažajo močno povečanje letnega števila in intenzivnost izrednih vremenskih razmer. »Posledično odprava posledic izrednih vremenskih razmer na naši infrastrukturi zelo otežuje realizacijo že sprejetih poslovnih načrtov, saj terja nenehno spremembo teh in tudi dodatne vire,« priznavajo.

Po drugi strani pa podnebne spremembe vplivajo tudi na konično moč in na obseg distribuirane električne energije. Na mesečni odjem električne energije na primer v največji meri vplivajo obseg gospodarskih dejavnosti, dolžina dneva, zunanje temperature, število dni v mesecu, prazniki, ki niso del vikenda, in obdobja letnih dopustov, naštejejo v mariborski elektrodistribuciji.

Prepričani so, da bo povečanje povprečne temperature zraka »gotovo vplivalo na dinamiko odjema električne energije. Vedno bolj ekstremne temperature bodo gotovo vplivale tudi na konično moč, ki v zadnjih letih že vztrajno raste«.

»Naraščanje števila vročih bo zagotovo pomenilo dvigovanje odjema (večja pojavnost naprav za hlajenje), ki je tudi v Sloveniji temperaturno odvisen,« se strinjajo tudi v družbi ELES. »Z naraščanjem temperature je tako realno moč pričakovati povečanje te odvisnosti. Pričakujemo lahko višje obremenitve elementov prenosnega omrežja (daljnovodi, transformatorji), kot tudi višje toplotne obremenitve teh elementov (delovati bodo morali v okolju s povišano temperaturo),« naštejejo.

Poudarijo, da bo spremljanje atmosferskih parametrov in vpliv na elemente prenosnega omrežja (to sicer ELES že počne v okviru projekta SUMO) postalo še bolj pomembno, prav tako bo lahko pomenilo večji pritisk na zagotavljanje ustrezne zmogljivosti omrežja za napajanje odjema oziroma prilagoditev načrtovalskih konceptov, kar lahko posredno povzroči dodatne stroške gradnje omrežja.

»V splošnem bodo višje temperature vplivale na večjo porabo električne energije, zaradi sezonskega vpliva pa bo potrebno zagotoviti tudi večjo (konično) moč v vseh točkah omrežja,« pravijo tudi v Elektro Gorenjska. »Poleg ostalih razlogov, ki bodo narekovali povečanje porabe in koničnih moči, kot so na primer toplotne črpalke, električni avtomobili in podobno, to za elektrodistribucijski sistem pomeni dodaten izziv,« ugotavljajo.

»Podnebne spremembe vplivajo na velikost odjema odjemalcev v poletnih in zimskih mesecih. Obremenitve se zaradi višjih temperatur v poletnih mesecih višajo. Prav tako podnebne spremembe vplivajo na sposobnost obremenitev objektov. Pri višjih temperaturah se lahko energetske naprave manj obremenjujejo kot pri nižjih. Nekako lahko rečemo, da deloma tudi podnebne spremembe vplivajo na načrtovanje obnovitvenih del in investicij,« pa menijo v Elektro Primorska.

V Geoplinu ocenjujejo, da bo naraščanje temperatur v osnovi zmanjšalo povpraševanje po zemeljskem plinu za ogrevanje v zimskih mesecih, vendar pa se bo v prihodnjih desetletjih po predvidevanjih povečala uporaba plina za namen proizvodnje elektrike in toplote ter ostalega industrijskega odjema. »Tako da lahko pričakujemo zmanjšano porabo v zimskem obdobju, v poletnih mesecih pa večjo.«

ARSO napoveduje, da se bo v primeru zmerno optimističnega in pesimističnega scenarija povprečna količina letnih padavin do konca stoletja povečala za okoli 20 %, še zlasti pozimi in na vzhodu države. Do konca stoletja pa naj bi se padavine po pesimističnem scenariju povečale celo za 60 %. Povečala se bo tudi jakost in pogostost izjemnih padavin. Kaj to pomeni za slovenska energetska podjetja?

»Do sedaj zgrajeno omrežje bo to spremembo zelo težko preneslo brez pomembnega vpliva na kakovost oskrbe z električno energijo. Zato potrebujemo robustnejše omrežje in v okviru možnosti ga tudi gradimo,« odgovarjajo v Elektro Maribor. »Če želimo zmanjšati občutljivost našega električnega omrežja na obilne padavine in ostale podnebne spremembe, moramo v prvi vrsti čim več nizko- in srednjenapetostnega omrežja izvesti v podzemni izvedbi, kjer to ni izvedljivo, pa vsaj v izolirani nadzemni izvedbi. Zato načrtno povečujemo robustnost omrežja. Obstoječe nizko- oziroma srednjenapetostno omrežje sistematično prestavljamo v zemljo oz. nadomeščamo gole vodnike z izoliranimi. Hkrati si prizadevamo za čim višjo stopnjo avtomatizacije omrežja v smeri naprednega oz. pametnega omrežja,« pravijo in dodajo, da je vse našteto povezano z večjimi stroški, saj je gradnja robustnejšega nizko- oziroma srednjenapetostnega omrežja nekajkrat dražja kot izvedba z golimi nadzemnimi vodi.

Tudi Elektro Gorenjska že več kot desetletje gradi nizko- in srednjenapetostno omrežje izključno v podzemni obliki (trenutno je skupaj že več kot 75 % vsega njihovega omrežja v podzemni obliki), kar posledično vpliva na manjšo ranljivost omrežja ob vremenskih havarijah. »Oktobra smo bili priča poplavam na Gorenjskem, ki so posledično le v manjši meri prizadele tudi naše distribucijsko omrežje,« povedo.

Medtem pa v Elektro Primorska pravijo, da je omrežje dimenzionirano tako, da padavine bistveno ne vplivajo na njegovo delovanje. »V nekaterih primerih vplivajo celo blagodejno. Lahko se sicer zgodi, da se zaradi povečanja števila padavin krajša življenjska doba nekaterim energetskim elementom,« pravijo.

V Geoplinu ugotavljajo, da količina padavin neposredno ne vpliva na njihovo poslovanje. Bolj pereč problem večje količine padavin vidijo v tem, da lahko ta poveča nevarnost zemeljskih plazov in poplav ter drugih naravnih nesreč.

ELES-u bo večja verjetnost pojavljanja izjemnih padavin v povezavi z ekstremnimi vremenskimi dogodki v prihodnosti lahko prinesla več izpadov daljnovodov, več havarij in poslabšanje zanesljivosti obratovanja zaradi zunanjih dejavnikov. »To bo pomenilo, da bo treba v prihodnosti začeti na določenih lokacijah in območjih uporabljati alternativne pristope današnjim, s prilagoditvijo konceptov, kabliranjem omrežja itd. Posredno bo manjše povečevanje količine padavin pomenilo povišano proizvodnjo hidroelektrarn (HE) ter vpliv na spremembo vzorcev pretokov moči, tj. v primeru, da to povišanje ne bo preveliko. V primeru prevelikega povišanja padavin bo vpliv ravno obraten, v vsakem primeru pa bo ELES v primeru večjih sprememb zagotovil ustrezno infrastrukturo, ki bo še naprej zagotavljala zanesljivost obratovanja,« obljubljajo.