Podnebne spremembe že danes vplivajo na gospodarstvo, saj ukrepi za njihovo zmanjšanje in blaženje narekujejo ukrepe tako v gospodarstvu kot tudi energetiki, je ocenila Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki pravi, da bo prehod v nizkoogljično nevtralno družbo sprožil revolucionarno tehnološko prenovo, ki se bo najprej začela oziroma se ponekod že pričenja v energetsko intenzivni industriji in energetiki.  - Slovenija se ob tem bolj segreva od globalnega povprečja, že dve leti tako presegamo s pariškim sporazumom postavljen cilj 2°C, pa je bilo slišati na nedavnem Okoljskem dnevu gospodarstva. 

Zeleni prehod v energetsko intenzivni industriji in energetiki po besedah Antonije Božič Cerar veleva tako evropska industrijska politika kot tudi slovenska industrijska strategija.

Preko industrijskih ekosistemov, ki so osnovani okoli proizvodnje materialov oziroma energetsko intenzivne industrije, se bodo nato spremembe po njenih navedbah prenašale preko vrednostnih verig do srednjih in malih dobaviteljev ter ponudnikov storitev. 

»Proizvodnja in shramba energije iz obnovljivih virov, e- mobilnost, …  Evropi narekuje, da bo bolje oskrbovana z materiali, še posebej kritičnimi materiali, ki so nujno potrebni za normalno delovanje evropskega gospodarstva.« Ker je Evropa revna s surovinskimi viri, bo po njenih navedbah treba vzpostaviti krožno gospodarstvo, »začenši z drugačno zasnovo izdelkov, ki jih bo možno popravljati, razstavljati in iz njih izločati komponente in snovi za ponovno uporabo in reciklažo«.  

Bodo pa podnebne spremembe vplivale tako na proizvodnjo hrane kot tudi turizem. »Do kakšne mere v teh dveh panogah, bo odvisno od tega, kako hitro se bo vzpostavilo krožno gospodarstvo s tehnološko prenovo pri proizvodnji/reciklaži surovin in energetiki,« je še povedala.

Slovenija se bolj segreva od globalnega povprečja, saj leži na takem geografskem območju. Slovenija je tako mejo 2°C presegla že leta 2020, je nedavno na Bledu na Okoljskem dnevu gospodarstva pojasnil Žiga Zaplotnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in opozoril, da lahko do konca stoletja - ob zmernem ukrepanju - povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj 5°C.

Zato moramo pospešiti nizkoogljični prehod, več moramo vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije, so se po navedbah GZS strinjali udeleženci konference.

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na konferenci izpostavila, da »krize zadnjih let, od pandemije naprej, narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. Spremeniti pa se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba«.

Kot je še poudarila Nahtigalova, »ostajajo številni globalni okoljski izzivi večinoma nenaslovljeni in nanje se bomo morali odzvati kot posamezniki, organizacije, sektorji, regije, države in svet kot celota«. Zadnja evropska strategija, industrija 5.0. določa, da bo industrija, posebej pa energetsko intenzivna proizvodnja materialov, z razvojem in tehnološko preobrazbo postala iniciator in motor sistemske preobrazbe Evrope za ljudi, planet in splošno dobrobit, pravi. Ob tem pa poudarja, da je potreben širši družbeni konsenz, kako zastavljene cilje dejansko doseči. V Sloveniji obstaja kriza zaupanja, ki je še posebej očitna, ne le pri umeščanju energetskih in industrijskih naprav v prostor, temveč tudi pri njihovem posodabljanju. »To nezaupanje, ki se kaže med gospodarstvom, civilno družbo, lokalno in državno upravo, lahko premostimo le z odprto in transparentno komunikacijo, kjer ne bomo le govorili, ampak tudi drug drugega s spoštovanjem poslušali,« je še dodala.

Tehnologije in koncepti, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije preobrazi že do konca tega desetletja, obstajajo, jih pa je potrebno implementirati, za kar bodo potrebni bolj učinkoviti postopki izdaje dovoljenj, je izpostavil tudi Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Po njegovem prepričanju »se ne soočamo s krizo tehnologij, temveč s krizo zaupanja«. 

V letu 2021 so emisije toplogrednih plinov narasle zaradi okrevanja gospodarstva po epidemiji covid-19. Pri tem pa ustvarita proizvodnja elektrike in transport približno dve tretjini izpustov po svetu in sta bila odgovorna za skoraj vso rast emisij od leta 2010 dalje, je pripomnila izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS) Ana Vučina Vršnak.

»Če pogledamo po končnih uporabnikih elektrike in toplote, pa je industrija tista, ki ustvari okoli 40 % emisij po svetu. Da bi dosegli vse cilje, ki si jih svet postavlja, bi morali resnično množično uvajati čistejše tehnologije, vanje pa tudi veliko vlagati.« 

Napovedi so, da naj bi leta 2050 skoraj polovico zmanjšanja emisij dosegli z novimi tehnologijami, ki jih torej danes še razvijamo, dodaja. 

»Vsekakor se energetika na spremembe prilagaja: članice EZS vlagajo v projekte zelenega prehoda (ravno aprila je HSE odprl največjo sončno elektrarno v Sloveniji in to na degradiranem območju), je pa res, da bi morali v področji OVE in URE vlagati še bistveno več. Morebiti bodo zadnji mednarodni dogodki pospešili tudi razmišljanja v tej smeri,« ocenjuje Ana Vučina Vršnak. 

Emisije v energetiki lahko »občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne«, je medtem na omenjenem petkovem dogodku GZS izpostavil Jan Bohinec iz GEN-I.

Meni, da bi bilo najprimerneje uporabiti vse brezogljične vire, ki so na voljo. Slovensko elektroenergetiko lahko razogljičimo do leta 2040, je še dodal. Tehnološka preobrazba pa ne čaka le energetskega sektorja, temveč vse sektorje gospodarstva, začenši z energetsko intenzivno proizvodnjo materialov. Proces se tu ne sme ustaviti, temveč se mora nadaljevati v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, potrebne pa bodo tudi družbene spremembe, ki bodo vplivale na življenje vseh nas, so njegove besede povzeli na GZS.