Evropska komisija bo predstavila podnebni zakon, s katerim bo evropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 postal del zavezujoče zakonodaje. Ta zakon bo predstavljal osnovo za vse druge predloge v okviru evropskega zelenega dogovora, je v nedavnem Montelovem podkastu dejala izredna profesorica energetskega prava na Univerzi v Oslu Catherine Banet.

Kot je pojasnila, bo podnebni zakon »zavezujoč na ravni EU in po možnosti tudi na ravni posameznih držav članic. Gradil bo na arhitekturi sistema upravljanja energetske unije«.

»Sicer vemo zelo malo o dejanski arhitekturi tega zakona, ob čemer na področju vsebine pričakujemo predvsem pravni akt, ki bo določal cilj neto ničelnih emisij za članice EU do leta 2050. To bo dejansko splošni cilj, ki bo usmerjal vse druge predloge. K dosegi tega cilja, ki bo zajemal vse sektorje, bodo torej morale prispevati tudi vse druge politike EU,« je dejala Banetova.

Po uzakonitvi splošnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 se ob koncu leta načrtuje tudi vpeljava evropskega podnebnega pakta. Temu naj bi nato sledila še vrsta zakonodajnih pobud, usmerjenih v spremembo obstoječe zakonodaje, predvsem denimo na področju deleža toplogrednih plinov za leto 2030.

»Komisija je sporočila, da bo do letošnjega poletja v okviru povišanja ciljnega deleža emisij toplogrednih plinov na vsaj 50 ali celo 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990 predstavila tudi načrt za oceno učinkov,« je dejala Banetova.

Ob tem je omenila še eno področje, ki je v presoji za morebitno povečanje ciljnega deleža, in sicer delež obnovljivih virov energije. Kot je dodala, pa bo ta predlog verjetno podan šele naslednje leto.

Banetova je ob tem omenila, da Evropska komisija trenutno pripravlja tudi »strategijo za pametno povezovanje sektorjev«, ki naj bi jo predvidoma predstavila ob koncu tega leta ali v začetku naslednjega.

Ta strategija je »ključnega pomena, saj je med različnimi sektorji energetskega sistema toliko dogajanja, da je res potrebno povezati vse elemente. Sveženj o čisti energiji je bil veliki meri osredotočen na električno energijo, torej moramo to povezati tudi z dogajanjem v plinskem sektorju ter v sektorjih ogrevanja in hlajenja, ki se jim do sedaj ni ustrezno posvetilo, in vsem tem sektorjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje«.

Glede razogljičenja plinskega sektorja je Banetova dodala, da lahko sektorje hitro razogljičimo s pomočjo plina, »morda celo hitreje kot v primeru takojšnje popolne elektrifikacije. Plin bo torej odigral pomembno vlogo tudi na kratki rok«.