S smelimi podnebnimi ukrepi s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C do leta 2030 bi Slovenija prihranila 7,1 % BDP, kaže poročilo CAN Europe. S tem bi se naša država uvrstila med tiste, ki bi pridobile več koristi od povprečja EU.

Ambiciozno in pospešeno podnebno ukrepanje v skladu s pariškim sporazumom in ciljem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5°C ni le nujno, kot opozarja znanost, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. Pri tem koristi močno odtehtajo stroške, ugotavlja poročilo, ki ga je pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) pripravil konzorcij 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav, med njimi tudi slovenska okoljska organizacija Focus. S sledenjem scenariju 1,5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon EUR, ugotavlja poročilo.

Ob upoštevanju specifike, da se zaradi geografskih značilnosti ozračje v Sloveniji segreva nad svetovnim povprečjem, so ugotovitve poročila “Pariški sporazum in scenarij 1,5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo” za Slovenijo še toliko pomembnejše, so poročilo komentirali v Focusu.

Če bi Slovenija povečala svoje podnebne ambicije z namenom doseganja cilja omejitve segrevanja na 1,5 °C do 2030, bi do tega leta prihranila 3,7 milijarde EUR (7,1 % BDP). Na ravni EU bi vsak evro, vložen v ukrepe za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, ustvaril od 1,4 EUR (Malta) do 4,7 EUR (Luksemburg) koristi. V slovenskem primeru bi vsak evro ustvaril 3,5 EUR koristi.

Za posamezne države članice EU so v omenjenem poročilu o koristih podnebnih ukrepov opravljeni tudi izračuni preprečenih podnebnih izgub in primerjava izgub v primeru sledenja trenutno predvidenim politikam oziroma v primeru neukrepanja. Za Slovenijo kažejo, da bi se z ambicioznimi podnebnimi ukrepi v skladu s ciljem omejitve dviga povprečne globalne temperature za največ 1,5 °C država do leta 2100 izognila izgubam v višini od 15 milijard do 69 milijard EUR.

V okoljski organizaciji Focus izpostavljajo, da mora Slovenija predvsem okrepiti ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. »Zlasti je pomembno, da oblikuje ustrezne politike in začne izvajati učinkovite ukrepe za zmanjševanje motornega cestnega prometa (učinkovit integriran javni prevoz, znižanje omejitev hitrosti, zmanjšanje števila delovnih dni, politike omejevanja parkiranja, ukrepi omejevanja in zmanjšanja udobnosti osebnega motornega prometa, nizko ali brez emisijske cone v mestih, ustrezne površine za pešce in kolesarje, spodbude za trajnostno mobilnost ipd.) ter se osredotoči na obnovo in gradnjo železniške infrastrukture.«

Poleg področja prometa je za Slovenijo ključno tudi snovanje ambicioznejših ukrepov v energetskem sektorju, v prvi vrsti ukrepi zmanjšanja rabe energije in učinkovite rabe energije, dodajajo.

Pomembno pa je tudi pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija) in izkoriščanje potenciala skupnostnih energetskih projektov, s katerimi lahko državljani kot aktivni proizvajalci pripomorejo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji, poudarjajo v Focusu.

»Med številnimi letošnjimi priložnostmi za izboljšanje podnebnega in energetskega ukrepanja Slovenije je gotovo prenova Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo pomembno oblikoval smer ukrepanja in razvoja Slovenije do leta 2030,« je poudaril koordinator programa Energija v okoljski organizaciji Focus Taj Zavodnik in v zvezi s tem dodal, da bi morala Slovenija bistveno okrepiti svoje cilje in ukrepe ter si prizadevati za zmanjšanje emisij za vsaj 65 % do leta 2030 in podnebno nevtralnost doseči najkasneje leta 2040.