»Podjetja so se v trenutnih razmerah, ki jih je povzročila pandemija koronavirusne bolezni, brez dvoma znašla pred velikim izzivom in so zelo previdna glede nepotrebnih izdatkov. V zadnjih dveh ali treh tednih so se zvrstile številne pozitivne debate o tem, da je energetska tranzicija po naravi za številna podjetja strateško preveč pomembna, da bi jo opustili, in da se podjetja po najboljših močeh trudijo, da bi energetsko tranzicijo nadaljevala. Kljub težavam zato nadaljujejo izvajanje projektov,« je v podkastu z naslovom 'Kaj covid-19 pomeni za energetsko tranzicijo?' dejal Andy Bradley iz podjetja Delta-EE.

Po njegovih besedah se energetska tranzicija ni ustavila, le upočasnila se je. »Narediti moramo nekaj korakov nazaj in oceniti krizno stanje celostno, ne samo z vidika energije. Za zdaj je jasno to, da življenje po pandemiji vsekakor ne bo več enako. S krizo se bodo najverjetneje spremenili vedenje in vrednote potrošnikov, denimo promet v mestih in urbanih središčih. Te spremembe bodo ustvarile priložnosti in izzive za podjetja, vključena v energetsko tranzicijo, spremenila se bo tudi sama narava energetske tranzicije,« je poudaril Bradley. Kar zadeva velike naftne družbe, bodo morale po njegovem mnenju – glede na to, da so cene nafte rekordno nizke – zdaj pokazati svojo zavezanost energetski tranziciji in vlagati v zelene energetske tehnologije.

Nigel Timperley, ki prav tako prihaja iz podjetja Delta-EE, pa je spregovoril o poslovnih modelih. Kot je dejal, številna majhna zagonska podjetja opažajo, da se modeli poslovanja s končnimi uporabniki (B2C) v času omejitvenih ukrepov obnesejo veliko bolje kot modeli poslovanja med podjetji (B2B). »Podjetja se trudijo varčevati in ne trošijo več, kot je treba. Po naših informacijah se poleg tega ozirajo po medsebojnih sodelovanjih v različnih projektih. In zdi se, da se kar dobro držijo tudi naročniški modeli,« je povedal.

Kot je nadaljeval, se nekatera podjetja celo trudijo priskočiti na pomoč svojim strankam, ki so se zaradi pandemije znašle v težavah. Po njegovih besedah so bili o tem, kako bo pandemija vplivala na gospodarstvo in energetsko tranzicijo, pripravljeni najrazličnejši scenariji. »So pozitivni in negativni scenariji. Razpon možnosti je izjemno širok. Eden najbolj pozitivnih scenarijev, ki se imenuje scenarij pospešene zelene tranzicije, predvideva hiter izhod iz krize, bodisi po zaslugi razvoja cepiva ali kakšnega drugega sredstva. Države bodo ponovno zagnale gospodarstvo z vlaganjem v obnovljive vire in zeleni sektor, kar bo dalo nov zagon tudi energetski tranziciji. Najslabši scenarij pa predvideva vsesplošno globalno depresijo, ob kateri bodo podnebna vprašanja odrinjena na stran. Poudarek bo zgolj na preživetju. Za inovacije ne bo ne časa ne denarja,« je pojasnil Timperley.

»Pred nekaj tedni, ko se je pandemija koronavirusne bolezni začela, je bilo na evropskem trgu ogrevanja veliko negotovosti, saj so se tovarne zaprle. Zdaj vlada veliko optimizma, da se počasi vračamo v stare tirnice in da bodo ponudniki ogrevanja v prihodnji polovici leta nadoknadila izpad prodaje. Kar zadeva nizkoogljično ogrevanje, ostaja vprašanje, kako bodo trenutne razmere vplivale na dejavnike, ki tovrstno ogrevanje spodbujajo, torej gradbeni predpisi in subvencije. Najverjetneje v vsaki državi drugače,« ocenjuje Roxanne Pieterse iz podjetja Delta-EE.