»Pandemija koronavirusa je razkrila ranljivosti sedanjega gospodarskega modela. Kot kažejo nekatere analize, je naše gospodarstvo že pred krizo ponovno drselo v nestabilnost. Zdaj se gospodarstvo spreminja. Eksperimentirati moramo z novimi gospodarskimi in političnimi modeli. To pomeni, da moramo ne le povečati učinkovitost, temveč tudi inovirati in iskati nove rešitve. To bo tisto, kar bo po krizi poganjalo novi gospodarsko-poslovni svet. Poslovni model, ki je temeljil na kompromisu med trajnostnim razvojem in dobičkom, se spreminja. Precej podjetij se že trudi ustvarjati dobiček, ki ima tudi pozitivne učinke na družbo. Trajnostni razvoj in dobiček postajata vse bolj medsebojno povezana in to prinaša nove poslovne paradigme. Podjetja, ki že sledijo novemu modelu trajnostnega gospodarstva, se veliko uspešneje soočajo s krizo. Trajnostna podjetja glede na analize beležijo večjo uspešnost od drugih podjetij, trajnostni menedžment pa bo igral ključno vlogo pri implementaciji teh novih gospodarskih modelov,« je na spletnem seminarju z naslovom 'COVID-19 – Gonilna sila trajnostnega menedžmenta?', ki ga je organizirala Poslovna šola Bled (IEDC), dejal profesor na poslovni šoli v Kölnu ter na IEDC René Schmidpeter.

Kot je pojasnil Schmidpeter, je glavno vprašanje, ki si ga trenutno zastavljajo vsi, kaj se bo zgodilo po pandemiji in kaj bo nova 'normalnost'. »Prihodnost bo v veliki meri odvisna od naših dejanj in od odločitev, ki jih bomo sprejeli. Kriza bo imela ne glede na to, kako se bo razvila, občutne gospodarske posledice. Že zdaj je hujša od finančne krize, ki je nastopila leta 2008, lahko pa bi bila celo hujša od velike depresije v tridesetih letih preteklega stoletja. Smo v času velikih gospodarskih sprememb, ob čemer se spreminja tudi sama struktura našega gospodarstva,« je komentiral Schmidpeter.

Ob tem je dodal, da je učinek krize v nekaterih panogah, denimo v prehranski, manj opazen. Po drugi strani pa se je moral energetski sektor zaradi pandemije soočiti z mnogimi spremembami. »Opažamo začetke povsem novega gospodarstva. Sam sicer menim, da se je začelo gospodarstvo spreminjati že pred pandemijo. V preteklosti so nekatera podjetja preživela samo zaradi izkoriščanja naravnih virov, znanstveniki pa se strinjajo, da smo že prešli mejo izkoriščanja naravnih virov našega planeta. Koronavirus je samo prvi korak k temu, kar nas čaka, če ne bomo spremenili svojih navad,« je izpostavil Schmidpeter.

Kot je še omenil, je bil dosedanji poslovni model zaradi omejenosti virov in zaradi novih družbenih pritiskov deležen vse več kritik. »Celo trgi nam kažejo, da postaja trajnostni razvoj novo ključno gonilo gospodarstva. Če nam družbe ne bo uspelo upravljati na trajnosten način, gospodarstva sčasoma preprosto ne bo več. Izognimo se torej ponovnemu vzpostavljanju starega gospodarskega modela in se raje lotimo povsem nove zasnove, ki bo prinesla odpornejše in inovativnejše gospodarstvo. Že sedaj lahko vidimo, da prinaša kriza mnoge priložnosti. Na področju energetike, mobilnosti, stavb in izobraževanja potrebujemo nove sisteme. Nova paradigma bo trajnostni razvoj vključila v poslovno miselnost,« je zaključil Schmidpeter.

Alenka Hren iz Javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija) je ob tem dejala, da so nekatere družbe v Sloveniji že preoblikovale svoje poslovne modele. »Ko smo pomagali podjetjem transformirati poslovne modele v bolj trajnostne, smo prišli do zaključka, da ustvarjanje dolgoročnih podpornih ukrepov za podjetja, ki želijo preiti na bolj trajnostne poslovne modele, brez praktičnih učinkov ni dovolj,« je dejala. Obenem je izpostavila, da prinaša vnos trajnostnih ukrepov in vrednot v poslovne modele mnoge pozitivne učinke. »Ugotovili smo tudi, da je vsako podjetje edinstveno in da je treba trajnostne ukrepe v nekaterih primerih prilagoditi specifičnim potrebam družbe. Ob tem je pomembno, da lastniki in vodstva razumejo, zakaj vpeljujejo trajnostni model, saj prinaša prehod na te modele tudi občutno spremembo vrednot,« je dodala Hrenova.