Počasni postopki izdaje dovoljenj za nove vetrne elektrarne na kopnem ostajajo glavna ovira za širitev vetrne energije v jugovzhodni Evropi (JVE), je sporočilo združenje WindEurope.

»Postopki izdaje dovoljenj so predolgi in preveč zapleteni. Javni organi pogosto nimajo dovolj osebja za procesiranje vlog za njihovo izdajo,« je povedal vodja strateškega komuniciranja pri WindEurope Maxime Oillic.

Dodal je, da obstajajo v nekaterih državah JVE še dodatne ovire, na primer zastarela omrežna infrastruktura, ki ni zmožna zanesljivo transportirati in distribuirati vse večjih količin električne energije iz obnovljivih virov, in zelo različne regionalne politike na področju razvoja vetrne energije.

Nekatere države, kot so Grčija, Hrvaška in Srbija, so pri inštalaciji novih zmogljivosti vetrne energije ambicioznejše od drugih.

»Grčija ima trenutno inštaliranih za 4,5 GW vetrnih zmogljivosti, do leta 2026 pa jih pričakujemo za 6,2 GW. Na Hrvaškem bodo kmalu znani tudi rezultati prve dražbe obnovljivih virov. To bo vsekakor vodilo v povečanje naložb to in naslednje leto, saj bo Hrvaška svoje vetrne zmogljivosti predvidoma že do leta 2025 povečala z enega na dva gigavata,« je dejal.

Dodal je, da nekatere države JVE napredujejo tudi pri izvedbi načrtov in zakonodajnih okvirov za projekte vetrnih elektrarn na morju.

»V Grčiji bomo kmalu priča plavajočim vetrnim turbinam, ki bodo proizvajale obnovljivo električno energijo. Grška vlada je odločena, da bo v državi vzpostavila sektor vetrnih elektrarn na morju. Podobne ukrepe izvaja tudi Romunija, ki namerava inštalirati vetrne turbine v Črnem morju,« je dejal.

Energija iz vetrnih elektrarn predstavlja 18 odstotkov vse porabljene električne energije v Grčiji in 11 odstotkov vse porabljene električne energije tako v Romuniji kot na Hrvaškem.

»JVE se ponaša z odličnimi viri vetrne energije ... a države v regiji še vedno nimajo inštaliranih veliko vetrnih zmogljivosti, torej je potencial za širitev ogromen,« je dejal Oillic in dodal, da bo Romunija kmalu izvedla svoj prvi razpis za pogodbe na razliko za nove vetrne in sončne elektrarne.

Oillic je izpostavil, da sta Bolgarija in Slovenija storili zelo malo za izboljšanje regulativnih pogojev za razvoj vetrnih elektrarn na kopnem. »Gradnja vetrnih objektov je v teh državah kljub dovolj dobrim vetrovnim razmeram dejansko zastala,« je dejal.

Po drugi strani je pohvalil prizadevanja Srbije in omenil, da je srbska vlada lani denimo sprejela zakon o obnovljivih virih in potrdila spremembe energetskega zakona, usmerjene v sistematično ureditev sektorja obnovljivih virov. »Že samo dejstvo, da je tej temi posvečen poseben zakon, govori o njenem pomenu in o odločenosti zakonodajalcev, da uporabo obnovljivih virov v celoti uredijo z ločenim pravnim okvirom,« je dejal Oillic.

»Kljub temu pa smo priča dolgim zamudam pri izvedbi prve srbske dražbe obnovljivih virov,« je dejal strokovnjak in izrazil upanje, da bo nova srbska vlada dala dražbeni shemi prednost, saj naj bi ji vetrne elektrarne pomagale zmanjšati veleprodajno ceno električne energije.

Prva srbska dražba za 400 MW vetrne energije bi se lahko zgodila konec leta 2022 ali v začetku leta 2023, kar je eno leto pozneje, kot je bilo pričakovano, je nedavno povedala vodja srbskega združenja za obnovljive vire.