Nadaljnje počasno priključevanje obnovljivih virov v Nemčiji utegne ob nespremenjenih časovnicah za evropsko opuščanje premoga to leto vplivati na opazen dvig cen električne energije in ogljika, je v nedavno objavljenem poročilu zapisalo svetovalno podjetje Aurora Energy Research.

Študija je pokazala, da bo počasna vpeljava obnovljivih virov prinesla za okrog 80 odstotkov višje cene ogljika, kot jih lahko pričakujemo v primeru uspešne dosege energetskih ciljev EU za leto 2030.

V tem primeru bi se za 44 odstotkov zvišale tudi veleprodajne cene električne energije, kar bi predstavljalo skupno tveganje tako za odjemalce kot za konkurenčnost evropske industrije, je zapisano v poročilu.

Ti višji stroški bi izhajali predvsem iz povečane rabe zemeljskega plina, ki bi bila potrebna za izravnavo nižje proizvodnje obnovljive energije in manjše premogovne proizvodnje.

»Čeprav nameravajo nekatere države ohraniti premogovne elektrarne v obratovanju še precej po letu 2030, je večina premogovnih objektov v tem scenariju že nerentabilnih in obratujejo z nizkim faktorjem obremenitve za namene zagotavljanja energetske varnosti, za kritje fiksnih stroškov pa bi najverjetneje potrebovali subvencije.«

Po drugi strani pa bi z dosego ciljev EU za obnovljivo energijo do leta 2030 in možnostjo zgodnjega opuščanja premoga cene ogljika najverjetneje omejili na raven, ki smo jo beležili v prvi polovici leta, torej še pred splošnim vzponom cen v energetskem sektorju zaradi pomanjkanja plina, pravijo v Aurori.

»Bolj neposreden prehod s premoga na obnovljive vire bi zmanjšal odvisnost evropskega elektroenergetskega sektorja od uvoza zemeljskega plina in njegovo izpostavljenost nestanovitnosti cen blaga,« ugotavljajo v poročilu.

Po njihovem modelu bi se cene ogljika v tem scenariju znižale na približno 44 EUR/t, medtem ko bi cena električne energije v celotni fokusni skupini dosegala 52–63 EUR/MWh. Študija se je sicer osredotočila na šest držav: Poljsko, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo.

Elektroenergetski sektor bi do leta 2030 zagotovil najvišje reze na trgu ogljika, saj bi v po Aurorinem ciljnem scenariju za obnovljive vire zagotovil okrog 71 odstotkov zmanjšanja emisij.

Manj stroge zelene politike bi v elektroenergetskem sektorju dodale še 92 milijonov ton izpustov, torej bi bili sektorski izpusti v letu 2030 višji za približno 31 odstotkov.