»V zadnjih letih smo v Evropi priča intenzivnemu vpeljevanju obnovljivih virov v proizvodnjo električne energije, kjer, poleg hidro potenciala, prednjačita sončna in vetrna energija. Slednje v energetski bilanci zahteva večjo fleksibilnost prenosnih sistemov, saj razpoložljivost sončne in vetrne energije ne sovpada z diagramom poteka porabe in s konicami porabe električne energije. Zato se posledično v različnih obdobjih srečujemo z viški in manki razpoložljive energije,« pojasnjujejo pobudnice vodikovega projekta.

Omenjajo, da Slovenija pri oskrbi z električno energijo ni samozadostna, saj je v letu 2018 porabila dobrih 15  več električne energije, kot jo je proizvedla. Hkrati država pomemben delež električne energije že proizvede iz obnovljivih virov energije (OVE), »pri čemer zaradi odvisnosti od vremenskih razmer prihaja do spreminjajoče proizvodnje, ki pogosto ne more slediti dejanskim potrebam porabnikov in iz tega sledijo tudi kratkotrajni viški obnovljive električne energije«.

Večjo fleksibilnost energetskih sistemov lahko po besedah pobudnic vodikovega projekta »zagotovimo s povezovanjem plinskega in elektroenergetskega sistema. Na ta način je možno izkoristiti celoten razpoložljiv potencial obnovljivih virov, kar pomeni večji delež doma proizvedene energije v energetski bilanci in manjšo odvisnost od uvoza energije. Višek električne energije proizvedene iz obnovljivih virov je možno pretvoriti v vodik, tega pa uporabiti za namen transporta, energetike in industrije ali pa ga, skupaj s CO2, pretvoriti v sintetični plin, ki je po sestavi identičen fosilnemu zemeljskemu plinu in ga je možno shranjevati v plinovodnem sistemu zemeljskega plina«.

Pobudnice projekta dodajajo, da lahko s sektorskim povezovanjem plina in elektrike »dosežemo številne pozitivne učinke za oba sektorja. Pri tem so ključne tri koristi, in sicer: popolna izkoriščenost potenciala obnovljivih virov, uporaba plinovodnega sistema kot sezonskega hranilnika OVE in razbremenitev elektroenergetskega sistema«.

Družbe Plinovodi, HESS, HSE in ELES ob tem ocenjujejo, da v Sloveniji prav razvejanost plinskega in elektroenergetskega prenosnega omrežja omogoča učinkovito povezovanje sektorjev z možnostjo injeciranja večjih količin vodika in sintetičnega obnovljivega plina v prenosni plinovodni sistem. »Upoštevaje dejstvo, da se bo del proizvedenih količin vodika uporabil za namen transporta, za namen energetike in druge tehnološke potrebe, bo za večje količine zagotovo rešitev injeciranje v prenosni plinovodni sistem,« poudarjajo.

V Plinovodih so pojasnili, da so pobudnice skupnega projekta, družbe Plinovodi, HSE, HESS in ELES, v fazi analize možnih lokacij in tehnološke zasnove. »Torej lahko rečemo, da pripravljalna dela v smislu priprave na izdelavo prvih faz dokumentacije že potekajo. Slednje bo osnova za predlog odločitve o investiciji, za kar pa je v tem trenutku še preuranjeno. Na vsak način so intenzivne aktivnosti na projektu predvidene v naslednjih dveh letih.«

Na vprašanje, ali bi lahko v projektu v prihodnje sodeloval še kdo - morda tudi industrija, pa v Plinovodih, kjer vodik vidijo kot »energent prihodnosti«, odgovarjajo, da je pobuda projekta »zasnovana na sodelovanju. V teh začetnih fazah je po našem mnenju krog sodelujočih podjetij zadosten, sam razvoj projekta pa bo narekoval nadaljnje korake in s tem tudi sodelujoče akterje. S projektom Slovenija namreč drži korak z najrazvitejšimi članicami EU. S tem si odpira možnosti za nadaljnje povezovanje in sodelovanje tako znotraj Slovenije kot tudi širše, v okviru EU«.