Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslalo pripombe in predloge na Odloke o načrtu za kakovost zraka na območju večjih slovenskih občin. »Z dopolnitvami želimo, da se tam, kjer so plinovodna omrežja že zgrajena ali še bodo, bolje izkoristi zemeljski plin za izboljšanje kakovosti zraka,« je nedavno dejal direktor GIZ DZP Urban Odar.

Zaključuje se javna obravnava Odlokov o načrtu za kakovost zraka na območju mestnih občin Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Murska Sobota, Novo mesto in na območju Zasavja. V dopolnitvah so v GIZ DZP navedli, da pri prenosu energije po slovenskem plinovodnem omrežju ni izgub in da je ogrevanje s sodobnimi plinskimi tehnologijami energetsko zelo učinkovito - sodobne plinske naprave imajo visoke energetske izkoristke, nekatere med njimi pa že izkoriščajo obnovljive vire energije. Z uporabo teh naprav je po njihvem mogoče bistveno izboljšati kakovost zraka.

»Menimo, da predlagani ukrepi v naših dopolnilih zagotavljajo boljšo kakovost zraka v Sloveniji. Pri tem je pomembno, da so predlagani ukrepi hitro uresničljivi in tudi ekonomsko učinkoviti,« je poudaril Odar in dodal, naj občine in država uredijo prioritetno rabo zemeljskega plina na območjih, kjer plinovodno omrežje že obstaja ali se predvideva izgradnja novega omrežja. Tej strategiji naj sledi Eko sklad s podeljevanjem finančnih spodbud za večje priključevanje na plinovodno omrežje, istočasno pa na teh območjih ni smiselno finančno spodbujati drugih individualnih načinov ogrevanja.

V GIZ ZDP pravijo, da so se s predlogi dopolnitev odlokov operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina zavzeli, da se vozni parki komunalnih služb postopoma obnavljajo z vozili na alternativna pogonska goriva, med katere sodi tudi stisnjen zemeljski plin (CNG). Menijo namreč, da ga je kot okoljsko primerno alternativno pogonsko gorivo smiselno spodbujati v javnih potniških prometnih občin, v javnih gospodarskih službah, taksi službah, poštah in ostalem prometu. V zvezi s tem se predlaga tudi finančna podpora Eko sklada po zgledu spodbujanja električnih vozil. Poleg neposrednega učinka nakupov več takšnih vozil, bi se s tako politiko Eko sklada bistveno povečala prepoznavnost stisnjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva, so poudarili.

Pravijo tudi, da je nujno vzporedno spodbujanje gradnje novih polnilnih mest, »saj na tem področju močno zaostajamo za nekaterimi sosednjimi državami«. Pri tem v GIZ DZP nasprotujejo finančnemu spodbujanju dizelskih vozil, saj ima to negativne posledice na širitev polnih mest za stisnjen zemeljski plin.