Največji izziv pri širjenju hranilnikov električne energije v Sloveniji je trenutno veljavna zakonodaja v Sloveniji, ki omejuje priključno moč, so povedali v Petrolu, kjer so lansko jesen v sklopu projekta NEXT-E na svojem bencinskem servisu na Kozini, poleg ene hitre in dveh ultra hitrih električnih polnilnic za električna vozila, postavili še pilotni hranilnik električne energije s kapaciteto 210 kWh in močjo 300 kW, s čimer želijo zmanjšati konične obremenitve na polnilnih postajah. Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) in v družbi SODO, ki postavlja pravila glede omenjenih omejitev, so medtem pojasnili, da je omejitev hranilnika na 0,8 omrežne priključne moči postavljena zaradi doseganja selektivnosti kratkostične in nadtokovne zaščite v objektu s hranilnikom.

Hranilnik na Kozini je po navedbah Petrola povezan v električno omrežje na način, ki zagotavlja nudenje sistemske storitve ročne rezerve za povrnitev frekvence (rRPF). »To pomeni, da se bo v sistem, ko v električnem omrežju pride do večjega odstopanja od nazivne frekvence omrežja, vključil hranilnik električne energije. Z vključitvijo hranilnika bo ta s svojo močjo nadomestil del izrabljene rezerve moči za avtomatski proces povrnitve frekvence in s tem vzpostavil normalno stanje rezerv pri regulaciji frekvence,« pojasnjujejo v Petrolu.

Družba Petrol je sicer v sklopu letošnjih 24. Dnevov energetikov za ta projekt prejela tudi naziv energetsko najbolj učinkovitega projekta v prometu in logistiki 2022 po izboru bralcev. 

Ob hranilniku stojita na Kozini tudi ena hitra in dve ultra hitri polnilnici. Hitra polnilnica skupaj s hranilnikom, ki prispeva k hitrejšemu polnjenju, vozniku električnega avtomobila omogoča, da »zgolj v nekaj minutah napolni svojo baterijo za 35 kWh oz. za nadaljnjih 200 kilometrov, če seveda baterija tega električnega vozila omogoča tako hitro polnjenje«, so pojasnili v Petrolu. 

Medtem ko pri polnilnicah v Petrolu ne vidijo večjih izzivov, »treba je le upoštevati vse časovne zahteve za pridobivanje dovoljenj in izvedbe del«, je največji izziv pri širjenju hranilnikov električne energije v Sloveniji trenutno veljavna nacionalna zakonodaja, poudarjajo.

»V dokumentu ‘Sistemska obratovalna navodila SONDSEE’ je trenutno zapisano, da je v vezavi P2.3 maksimalna moč priključitve hranilnika električne energije 0,8 priključne moči na lokaciji. V praksi to pomeni, da če je na lokaciji na voljo 100 kW, lahko dejansko na lokaciji priključimo 80 kW hranilnik električne energije, kar pa je v nasprotju z namenom in konceptom hranilnika,« so pojasnili. 

Kot poudarjajo, je ena od glavnih nalog hranilnika »namreč povečanje moči na lokaciji, kjer je na voljo zelo malo moči za električne polnilnice ali druge naprave oz. objekte«, zakonodaja pa ta glavni namen hranilnika omejuje. Slednje je predstavljalo tudi enega od ključnih izzivov pri izbiri ustrezne lokacije, kjer so lahko postavili hranilnik električne energije, poudarjajo.

Družba Petrol je že podala predlog k spremembi zakonodaje, k temu pa želijo spodbuditi še vse ostale povezane deležnike, so še povedali. 

Tako na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) kot v sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, družbi SODO, so medtem pojasnili, da je omejitev hranilnika na 0,8 omrežne priključne moči postavljena zaradi zagotavljanja ustrezne selektivnosti delovanja kratkostične in nadtokovne zaščite na merilnem mestu (na meji z javnim distribucijskim omrežjem) in pri sami napravi (hranilniku, polnilnici, …).

Če ta zahteva ne bi bila izpolnjena, bi lahko prihajalo do tega, da bi zaradi notranje napake na hranilniku ali polnilnici delovala zaščita na merilnem mestu na meji z distribucijskim omrežjem, kar bi posledično pomenilo izklop vseh naprav, napajanih preko tega merilnega mesta, ne samo hranilnika ali polnilnice, pojasnjujejo v SODO.

Kot pravijo, je za pravilno dimenzioniranje in selektivnost zaščite odgovoren projektant hranilnika oziroma polnilnice. »S to omejitvijo 0,8 se določa oddajna moč hranilnika (kW), v nobenem primeru pa ne kapaciteta hranilnika (kWh),« še dodajajo.

»Če se ta selektivnost doseže z bolj kompleksnimi zaščitnimi napravami, je tudi priključitev hranilnika z višjo močjo mogoča, a taka rešitev je za investitorja dražja in za zdaj v predpisih ni predvidena,« poudarjajo medtem na MzI.

In čeprav priključne moči priključka s hranilnikom ni mogoče povečati, bi se dalo uporabniku s hranilnikom omogočiti »občasno kratkotrajno delovanje z višjo močjo od priključne moči, ki je določena v izdanem soglasju za priključitev, ne da bi presegel omejitev omrežnega priključka«, so še povedali.

Pravila glede teh omejitev postavlja, kot že omenjeno, SODO v sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski elektroenergetski sistem (SONDSEE), ki se stalno in kontinuirano dopolnjujejo, še izpostavljajo na MzI.

Na SODO so sicer povedali, da se zaenkrat spremembe s tega področja ne pripravljajo.

»Če pa bi s strani zainteresirane strokovne javnosti prišla pobuda za ustrezno spremembo, ki bi bila ustrezno strokovno argumentirana, pa smo jo pripravljeni proučiti in ustrezno implementirati,« so še dejali.