Slovenija bi morala v naslednjih letih priti na 300 MW zgrajenih sončnih elektrarn na leto, meni Dejan Paravan, član uprave in direktor za strateško inoviranje v GEN-I. A za to ne bo dovolj le izkoriščanje potenciala streh, pač pa bo treba premik narediti tudi na področju izgradnje velikih, samostoječih sončnih elektrarn, je dejal v podkastu Hiša.

Obnovljivi viri energije (OVE), sploh novi, so trenutno v Sloveniji še relativno malo zastopani - sončne in vetrne elektrarne imajo le 2-odstotni delež v proizvodnji električne energije – »in imamo tukaj veliko prostora za izboljšave«, je dejal Paravan, ki je med drugim omenil, da je bila Slovenija med letoma 2010 in 2020 na zadnjem mestu v EU po dodanih novih OVE. »To nam ne more biti v ponos in tukaj moramo narediti več,« je poudaril.

Kot glavni razlog za zaostanek na področju vetrne energije Paravan vidi težko umeščanje vetrnih elektrarn v prostor. »Po drugi strani pa tudi ni Slovenija s stališča vetra neka meka ali država, ki bi imela področja s konstantnim, stabilnim vetrom, ker smo malo skriti za Alpami. Tudi zato je med dvema obnovljivim viroma, ki se največ omenjata kot prihodnost – sonce in veter – definitivno sonce za Slovenijo tisto, ki je bistveno pomembnejša in večja priložnost, kot veter,« meni.

A na področju sonca je bila doslej Slovenija premalo ambiciozna. »To se zdaj v zadnjih letih spreminja, zato jaz mislim, da do 2030 ne samo, da bomo morali, ampak tudi lahko in je to zelo velika priložnost, da na tem področju naredimo bistveno več kot do zdaj.«

Ravno na področju izkoriščanja sončne energije se že dogajajo premiki, saj so investicije v sončne elektrarne v zadnjem letu precej poskočile. Če je bilo leta 2020 nameščenih za 58 MW sončnih elektrarn, je ta številka lani poskočila na okoli 130 MW. »Še leto nazaj na neki konferenci določeni politiki še sami niso verjeli v plane, ki jih je postavila slovenska politika, da bo treba do 2030 zgraditi vsaj 100 MW novih sončnih elektrarn na leto. Zdaj vidimo, da smo lani prišli na 130 MW, ne samo na 100 MW. Jaz mislim, da moramo priti na 300 MW na leto, ko se bomo približevali letu 2030,« je dejal Paravan.

Prepričan je tudi, da smo na področju sonca že prišli do psihološke »točke preloma«, »ker je ekonomika taka, da pije vodo, tehnologija je blizu ljudem, sprejemljiva, ker regulativa tudi te stvari spodbuja«. So pa (vezano na regulativo) tudi še težave – Paravan je denimo omenil izzive pri postavitvi t.i. »utility scale« sončnih elektrarn, kjer gre za večje, samostoječe sončne elektrarne.

»Danes izkoriščamo izključno samo strešni potencial, kar je v redu, kajti to pomeni ničelni vpliv na okolje. Strešni potencial absolutno moramo maksimalno izkoristiti, ga je še ogromno. Smo komaj na začetku. Ne bo pa to dovolj. Graditi bo treba vse oblike sončnih elektrarn, tudi tiste samostoječe, velike, in tukaj se točka preloma ali sprostitev potenciala še ni zgodila,« je pojasnil.

Če se je investicija v sončno elektrarno že pred porastom cen električne energije izplačala v manj kot 10 letih, pa je glede na današnje veleprodajne cene elektrike, ki so petkratnik tistih pred enim letom, zdaj investicija v sončno elektrarno po Paravanovem mnenju »no brainer«. »Zato tudi vsi ponudniki zaznavamo velik porast povpraševanja po teh produktih in praktično ne moremo slediti temu povpraševanju. Zato so se tudi čakalne dobe za postavitev elektrarn podaljšale,« je dejal in omenil, da je čakalna vrsta dolga nekaj mesecev.

Bo pa za vse to potreben zelo velik razvoj tudi na področju elektrodistribucije, ob večanju deleža OVE pa bomo rabili tudi velik delež fleksibilnih virov, med katerimi so tudi hranilniki energije, je pristavil. »Hranilniki energije bodo zagotovo močno v porastu. Danes se ekonomika teh hranilnikov, recimo za domačo rabo, še ne izplača (…) A vse zelene tehnologije doživljajo zelo velik razvoj, kar vse vpliva na njihovo ceno,« je pojasnil Paravan, ki tako meni, da bodo hranilniki energije »v roku 5-10 let vse bolj pogosti tudi v domačih hišah«.

Dotaknil se je tudi pričakovanega gibanja cen električne energije, ki so trenutno na veleprodajnem trgu »ekstremno visoke, cene na maloprodajnem trgu pa še niti približno ne odražajo cen na veleprodajnem trgu«.

Paravan sicer pričakuje, da se bodo cene na maloprodajnem trgu še dodatno zviševale, glede veleprodajnih cen pa do naslednje zime vidi še veliko negotovosti, povezanih z vojno in z embargom uvoza ruskih energentov, ki lahko cene potisnejo še više. »A na dolgi rok mislim, da bodo te veleprodajne cene vseeno padle. Ne sicer na ravni pred krizo, a vseeno se bodo približale maloprodajnim cenam,« je dejal.

»Na energetskih trgih je torej situacija izjemno zahtevna in resna in pred nami niso enostavni časi,« je še poudaril Paravan.