Pametna omrežja so trenutno edini kratkoročno primeren način, ki bi omogočil pospešitev integracije obnovljivih virov v omrežje. A čeprav je realizacija pametnih omrežij hitrejša v primerjavi s klasično infrastrukturo, pa to ne pomeni, da ojačitev omrežij in gradnja novih daljnovodov ne bosta potrebna, je pojasnil Simon Tot iz družbe Eles na nedavni prvi mednarodni konferenci Smart Grid PCIs Summit, ki jo je Eles organiziral v sodelovanju z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). 

Kot je še dejal, je trenutno eden največjih izzivov na področju pametnih projektov ta, da je enostavno premalo takšne vrste projektov. »V tem trenutku je eden večjih izzivov vzpostavitev novih projektov pametnih omrežij, ki bodo vsebovali nekakšen inovacijski faktor, kar pa ni vedno lahko, saj gre pri projektih pametnih omrežij za nove pristope, kjer se moramo prilagoditi na dejansko stanje in poiskati opcije, ki jih imamo na voljo. Kar pa je lahko precejšnje odstopanje od običajnega delovanja,« še dodaja Tot, ki je sicer vodil projekt SINCRO.GRID.

Odsotnost projektov pametnih omrežij se po mnenju Tota tudi vidi v dejstvu, da je na petem seznamu projektov skupnega interesa (PCI) samo pet projektov iz področja pametnih omrežij. »To kaže na to, kako težko je spisati takšne projekte, še težje jih pa je realizirati. Vseeno pa vidim takšen način izvajanja projektov kot priložnost, še posebej ob dejstvu, da vsak projekt iz naslova pametnih omrežij s seboj prinese stroškovne in učinkovite prednosti, ki naredijo omrežje bolj varno, zmanjšajo izgube ali pa imajo kakšen drug pozitiven vpliv na trgu, kar pa je tudi eden od ciljev PCI projektov,« pravi Tot.

 
Po njegovi oceni bi lahko energetska kriza sicer pospešila implementacijo novih projektov pametnih omrežij, saj si več takšnih projektov želijo tudi v Evropski komisiji. »A hkrati se moramo zavedati, da je trenutno od vseh petih projektov iz naslova pametnih omrežij le eden zares končan, drugi projekt pa verjetno ne bo končan pred letom 2025, kar pomeni, da še ne delamo zares dolgo na segmentu pametnih omrežij,« še dodaja Tot.

 
Na konferenci so bili sicer predstavljeni rezultati prvega uspešno zaključenega projekta skupnega evropskega interesa s področja pametnih omrežij SINCRO.GRID, ki ga je koordiniral Eles, in nekateri drugi aktualni projekti skupnega evropskega interesa s področja pametnih omrežij z območja srednje Evrope, in sicer Acon, Danube InGrid in Gabretta smart grid.

Ricardo Renedo Williams iz Evropske komisije je ob tem poudaril, da pred Evropo ležijo veliki izzivi zaradi vojne v Ukrajini. Poleg visokih cen energentov in visoke inflacije pa se moramo boriti še proti podnebnim spremembam.

 
Obnovljivi viri in njihova integracija v omrežje bodo zato igrali zelo pomembno vlogo. »V prihodnosti bomo potrebovali veliko več obnovljivih virov, katerih postavitev moramo pohitriti. Izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj se mora pospešiti. Hkrati pa potrebujemo primerna omrežja, ki bodo zmožna absorbirati vse te razpršene obnovljive vire. In pri tem bodo pametna omrežja zelo pomembna,« je poudaril Williams.

Pojekt SINCRO.GRID se je, kot že omenjeno, nedavno tudi uradno končal. Kot je na sami konferenci glede tega projekta pojasnil Tot, je bil sam projekt realiziran z namenom povečati prožnost omrežja na območju Slovenije in Hrvaške, kjer se število decentraliziranih obnovljivih virov energije povečuje.

 
Hkrati pa je predstavil še ključne elemente aktualnega projekta GreenSwitch, ki je eden od petih na seznamu projektov skupnega evropskega interesa. V projekt je vključenih devet partnerjev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. 

Med cilji omenjenega projekta je Tot omenil optimizacijo investicij, povečavo možnosti priključevanja razpršenih virov ter boljši nadzor nad dogajanji v omrežju, hkrati pa odjemalcem omogočiti bolj aktivno participacijo v ohranjanju uravnoteženosti omrežja.

 
Tudi v okviru tega projekta bo v elektroenergetski sistem vgrajenih več vrst sodobnih elektroenergetskih naprav, kar vključuje baterijske sisteme in virtualne elektrarne ter naprave za avtomatizacijo upravljanja razdelilnih transformatorskih postaj.

 
Medtem pa je Tomas Sipos iz slovaškega distributerja Západoslovenská predstavil projekt PCI Acon. Gre za prvi projekt takšne vrste na Slovaškem, katerega cilj je povečanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti med Slovaško in Češko.

 
Projekt je vreden 182 milijonov evrov. Polovica vsote bo prispevala EU, končali pa naj bi ga leta 2024. V okviru projekta si izvajalci obetajo, da bo projekt olajšal upravljanje distribucije električne energije, kar se je po besedah Siposa izkazalo za ključno lani, ko je tornado uničil enega od ključnih daljnovodov, njegovo popravilo pa je trajalo več kot pol leta. Tako bi bila lahko oskrba odjemalcev brez pomoči iz Češke močno ogrožena.

V nadaljevanju je Zsuzsa Cseko iz E.ON Hungári predstavila mednarodni projekt Danube Ingrid, v okviru katerega sodelujeta Madžarska in Slovaška z namenom razrešitve problema integracije razpršenih obnovljivih virov v omrežje.

 
Tudi v okviru projektu Gabreta, v katerega sta vključeni Nemčija in Češka in se bo začel prihodnje leto, bodo po besedah koordinatorja projekta Musaia Fisnika poskušali nasloviti izzive vključevanja obnovljivih virov energije. To bodo poskušali doseči s posodobitvijo distribucijskega omrežja z naprednimi sistemi in uvedbo rešitev s področja pametnih omrežij.

Udeleženci konference so se glede omenjenih PCI projektov strinjali, da sodelovanje v čezmejnih projektih prinaša dragocene izkušnje, saj so te, sploh na ravni operaterjev distribucijskega sistema, redke.