Slovensko-japonski projekt razvoja pametnih omrežij NEDO napreduje po pričakovanjih, a kako je sploh prišlo do njegove realizacije pa tudi, kakšen je njegov pomen za prihodnost, konkretno za prihodnji izvoz s tem projektom pridobljenega znanja in izkušenj? Odgovore na to je med drugim podalo omizje o pametnih omrežjih, mestih in lokalnih skupnostih na konferenci z naslovom 'Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo', ki je v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo (MzI), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Gospodarske zbornice (GZS) potekala konec aprila v Ljubljani.

Pri graditvi pametnih mest je ključen socialni vidik in sposobnost povezovanja oz. usmerjenost v sodelovanje se je pokazala kot nujna tudi v primeru slovensko-japonskega projekta razvoja pametnih omrežij NEDO, je dejal Bojan Sever, župan Občine Idrija, ki je tudi vključena v omenjeni projekt. Kot je Sever povedal že na jesenski konferenci En.ekonomika & Industrija 017, so v idrijski občini sprejeli strategijo pametne skupnosti že leta 2013.

Kako je projekt NEDO sploh prišel v Slovenijo, pa je spomnil prof. dr. Igor Papič, danes rektor ljubljanske univerze, še nedavno pa tudi predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja, katere osnovno poslanstvo je bila vzpostavitev demonstracijske platforme za pametna omrežja na domačih tleh. »In tako je nekega dne prišla v Slovenijo japonska razvojna agencija NEDO, ki pa si še ni predstavljala, kaj natanko bi pri nas počela, jih je pa v današnji slovensko-japonski projekt prepričala predstavitev omenjene tehnološke platforme. Težnja platforme je bila tudi, da v projektu enakovredno sodelujeta tako slovenska kot japonska industrija, četudi se je na neki točki pojavila težava, kdo bo financiral slovenski del projekta,« je orisal začetke projekta NEDO Igor Papič. »Vselej moramo namreč zasledovati interese domače industrije,« je poudaril.

Gorazd Lampič iz podjetja Elaphe, ki že od leta 2006 razvija kolesne elektromotorje za električna in hibridna vozila, je dejal, da ima Slovenija zelo ustrezen ekosistem oz. poslovno okolje za radikalno spreminjanje transporta in mobilnosti. »Poleg ekologije pa bo v prihodnosti v tem ekosistemu zavladala tudi beseda 'etika',« je menil direktor podjetja Elaphe, za katerega je znano, da ima v lastništvu tudi kitajsko podjetje Zhejiang Asia-Pacific Mechanical & Electrical Co, sredi minulega leta pa je prejelo milijon evrov evropskih nepovratnih sredstev za komercializacijo projekta Prodrive, ki zajema razvoj inovativnega elektromotorja za vgradnjo v platišča avtomobilov višjega cenovnega razreda.

Gregor Omahen iz ELES-a je dejal, da so v sistemskem operaterju prenosnega omrežja inovacije že postavili v osrednji del svojega delovanja, pri čemer pa se seveda srečujejo tudi z izzivi – v projekt NEDO, denimo, je namreč vključenih ne le 30 deležnikov, ampak so med temi torej tudi japonski partnerji, ki izhajajo iz povsem drugačnega okolja, kot je slovensko. V ELES-u pa med drugim računajo tudi na to, da bodo lahko skozi dani projekt pridobljene izkušnje učinkovito unovčili tudi v naslednjih projektih in aktivnostih.

Da je snovanje pametnih mest in skupnosti priložnost za podjetja, je nadalje menil mag. Samo Ceferin iz podjetja Kolektor Sisteh, Mitja Koprivšek iz družbe ETI Elektroelementi pa je dejal, da bi slovenski elektroenergetski prostor absolutno lahko izkoristili kot testni poligon za bodoče izvozne proizvode, a ob upoštevanju zahtev in usmeritev drugih držav, kamor bi nove produkte tudi prodajali.