Po oceni Združenih narodov bi moral svet za tri- do petkrat povečati svoja prizadevanja, da bi omejil podnebne spremembe na raven, ki jo narekuje znanost – kar pomeni zvišanje temperature za največ 1,5 °C –, in se izognil nadaljnjemu naraščanju podnebne škode, ki jo že spremljamo po vsem svetu, so v OZN zapisali v izjavi za javnost.

Voditelji vlad, podjetij in civilne družbe so minuli teden na Podnebnem akcijskem vrhu, ki je potekal v New Yorku na pobudo generalnega sekretarja OZN, napovedali potencialno daljnosežne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Generalni sekretar António Guterres je ob tem dejal: »Znanost nam govori, da nas naša trenutna pot vodi k povečanju povprečne globalne temperature za najmanj 3 °C do konca stoletja. Podnebna kriza je tekma, v kateri izgubljamo, je pa tudi tekma, v kateri še lahko zmagamo. To ni vrh za podnebne razprave. Razprav smo imeli dovolj. To ni vrh za podnebna pogajanja. Z naravo se ne pogajaš. To je podnebni akcijski vrh.«

Udeleženci vrha se strinjajo, da je za omejitev dviga temperature na 1,5 °C treba ukrepe začeti izvajati takoj. Številne države so vrh izkoristile za prikaz naslednjih korakov, s katerimi bodo do leta 2020 povečale svoj nacionalni prispevek, da bi lahko skupaj zmanjšali izpuste za vsaj 45 odstotkov do leta 2030, pripravljajo pa tudi nacionalne strategije za doseganje ogljične nevtralnosti do sredine stoletja. Po navedbah Globalnega dogovora Združenih narodov (UNGC) se je gospodarstvo začelo prebujati: podjetja s skupno tržno kapitalizacijo v višini več kot 2,3 bilijona dolarjev, ki letno proizvedejo toliko neposrednih izpustov kot 73 premogovnih elektrarn, so se namreč zavezala k ukrepanju in prilagoditvi svojega poslovanja ciljem, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih, je zapisano v sporočilu za javnost.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je medtem pojasnil, da je Evropska unija že presegla svoj cilj na področju zmanjšanja izpustov do leta 2020 ter da bo presegla tudi svoj cilj za leto 2030. »Naša gospodarstva potrebujejo ogromna vlaganja, da bi postala ogljično nevtralna. Zato bo vsaj 25 odstotkov naslednjega dolgoročnega proračuna Unije namenjenih dejavnostim, povezanim s podnebjem. Poleg tega izvajamo konkretne ukrepe, da bi pritegnili zasebni kapital. V prihodnjih tednih bo Unija v partnerstvu s podobno mislečimi državami po svetu predstavila »mednarodno platformo za trajnostno financiranje«. Tako bodo zasebni vlagatelji laže prepoznali in izkoristili priložnosti za zelene naložbe po svetu. Zavedamo se, da Evropa v prihodnje mora iti dlje in napredovati hitreje. V začetku prihodnjega leta bo Unija mednarodnim partnerjem predstavila ambiciozno dolgoročno strategijo. Prepričan sem, da bo Evropa v tej tekmi zmagala in postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Evropski cilj o podnebni nevtralnosti do leta 2050 je že sprejela velika večina držav članic. In moje osebno prepričanje je, da je samo še vprašanje časa, preden ta cilj podpišejo vse članice,« je po navedbah Evropskega sveta pojasnil Tusk. 

Slovenski premier Marjan Šarec pa je, kot je v sporočilu za javnost zapisala slovenska vlada, poudaril nujnost odločnega ukrepanja vseh držav za obvladovanje globalnega segrevanja. “Spodbujati moramo prehod na nizkoogljično družbo, ki ustvarja priložnosti za nova, zelena delovna mesta ob upoštevanju gospodarskih priložnosti in izzivov, povezanih s prehodom na nizkoogljično družbo. Zato Slovenija vzpostavlja dolgoročno in stabilno zasnovo podnebne politike do leta 2050, naslovljene 'Slovenija in zdrav planet',« je dejal Šarec na posebnem vrhu o trajnostnem razvoju, ki ga v času zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku organizira Svetovni ekonomski forum (WEF).