»Evropska unija je pripravila dober zakonodajni okvir, da se soočimo s podnebnimi spremembami, vendar so potrebne tudi lokalne iniciative za prehod v nizkoogljično družbo,« je na oktobrski konferenci o energetski učinkovitosti stavb in obnovljivih virih energije v organizaciji MED (evropski program Interreg Mediteran) v Ljubljani izpostavila Ane Charlotte Bournoville, vodja oddelka za mednarodne odnose in širitev na generalnem direktoratu za energijo pri Evropski komisiji. Direktive ne smejo ostati na papirju, temveč zaživeti v praksi, pa poudarja direktorica Energetske agencije za Podravje (Energap) in podpredsednica Evropskega združenja agencij in regij za energijo ter okolje (FEDARENE) dr. Vlasta Krmelj. Slovenija po njenih besedah zelo zaostaja za implementacijo evropske zakonodaje.

Stavbe so odgovorne za približno 40 odstotkov energetske porabe in 36 odstotkov izpustov CO2 v Evropski uniji (EU). Približno 35 odstotkov stavb v EU je starih preko 50 let in skoraj 75 odstotkov stavb je energetsko neučinkovitih, pri čemer je le 0,4 do 1,2 odstotka (odvisno od države) vsako leto obnovljenih. Z višjo stopnjo obnove obstoječih stavb bi zmanjšali tudi skupno porabo energije v EU za 5 do 6 odstotkov in znižali emisije za 5 odstotkov. Tehnologije, s katerimi lahko dosežemo cilje na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) obstajajo, ker pa so nove, je potrebno vložiti trud v izobraževanje in ozaveščanje ne samo gospodinjstev, temveč tudi načrtovalcev projektov, industrije in ostalih deležnikov ter jih medsebojno povezati, meni dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje (Energap) in podpredsednica Evropskega združenja agencij in regij za energijo ter okolje (FEDARENE). Evropska zakonodaja je po njenih besedah namenjena državam članicam, vendar so aktivni igralci občine, zato se moramo osredotočiti na to, kako pospešiti sodelovanje z občinami.

Projekti morajo biti pripravljen tako, da ga finančne institucije razumejo in vidijo v projektu koristi, je povedala. »Bolj kot bodo finančne institucije razumele področje energetike, lažje bodo tudi finančno podprle dotičen projekt.« Da pa je projekt dobro pripravljen, je potrebno ozaveščanje in izobraževanje preko dejanskih primerov dobrih praks na ravni države, lokalnih skupnosti in posameznikov.

Potrebujemo sofisticirane politične spremembe na nacionalnem nivoju, da naredimo prehod v nizkoogljično družbo brez premoga in nafte, pri čemer ne smemo pozabiti na podeželje in otoke, ki imajo lahko veliko koristi od naložb v obnovljive vire in učinkovito rabo energije, navsezadnje tudi zaradi novih delovnih mest, je poudaril Chris McDonald iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), oddelka za regionalno in podeželsko politiko. Opozarja, da je danes še vedno 25 odstotkov energije v Evropski uniji proizvedene iz premoga, kar je potrebno nasloviti. Prihodnost je po njegovih besedah izredno nezanesljiva. Na poti so nove tehnologije, gospodarske spremembe, pri čemer je pomembno, da uskladimo naložbe z lokalnimi avtoritetami oziroma z lokalno strategijo, da dobimo sinergijski učinek.

Tudi dr. Dominique Campana, članica odbora MEDENER (Mediteransko združenje nacionalnih agencij za upravljanje energije) in direktorica za mednarodne zadeve pri ADEME (Agencija za okolje in energetiko), poudarja, da je obstoječa tehnologija dovolj za dosego ciljev na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, a je za uspeh ključna izmenjava med deležniki in okrepitev sinergije z zasebnim sektorjem. Po njenih besedah je pomembno imeti vizijo o tem, v kakšnem svetu želimo živeti čez 20 let. »Ljudje morajo razumeti, da so te stvari zdaj nujne.«

»Imamo še 12 let, da omejimo zvišanje povprečne temperature na 1,5 stopinj Celzija, zato bo nujnost tista, ki bo pospešila projekte in samoregulacijo trga,« dodaja Carsten Rothballer iz vodilne globalne mreže lokalnih skupnosti za trajnostni razvoj ICLEI. Po njegovih besedah potrebujemo za doseganje ciljev integrativni pristop med različnimi sektorji. Meni, da smo danes, kar zadeva energetsko proizvodnjo, popolnoma neučinkoviti. V mestih bi moral biti po njegovih besedah poudarek na daljinskem ogrevanju, saj nam le-to omogoča, da imamo mešanico različnih virov. Prav tako še vedno uvozimo preveč fosilnih goriv. Ogrevanje je po njegovih besedah naslednji izziv, s katerim se moramo soočiti. »Zakonodajni sistem je ključen, vendar morajo iniciative vznikati lokalno,« še meni Rothballer. »Lokalne oblasti morajo prepoznati, kje lahko dosežejo največji izkupiček glede na razpoložljiva finančna sredstva.«

Ker so finančna sredstva za energetske ukrepe za področje OVE in URE omejena, jih moramo ciljno razporediti, je pristavila Tarja Richard, MED (evropski program Interreg Mediteran). Pomembno je, da je poudarek na lokalni proizvodnji energije. Prav tako nam po njenih besedah ne manjkajo EU direktive, vendar jih morajo države in lokalne oblasti implementirati. »Imamo veliko dobrih individualnih projektov, vendar je vprašanje, kako te projekte pospešiti.« Meni, da moramo doseči kritično maso ljudi, ki bodo izvedli spremembe.

»EU je bila zmeraj vzorni primer v zvezi z doseganjem ciljev za blaženje vpliva podnebnih sprememb,« poudarja Ane Charlotte Bournoville, vodja oddelka za mednarodne odnose in širitev na generalnem direktoratu za energijo pri Evropski komisiji. Tako so se emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšale za 23 odstotkov med 1990 in 2016 in to s hkratnim povišanjem gospodarske rasti, poudarja. »Delovati moramo zdaj, če se želimo izogniti katastrofi zaradi podnebnih sprememb.« Kljub ambiciozno postavljenim ciljem je po njenih besedah na voljo tehnologija, s katero lahko te cilje dosežemo.

»Evropska investicijska banka (EIB) je glavni nosilec t.i. zelene agende. Pripravljeni smo finančno podpreti naložbe v energetsko učinkovitost, vendar moramo najti prave modele za financiranje tovrstnih projektov,« pa je poudaril Pierre-Emmanuel Noel iz EIB. Pogoj EIB za financiranje energetsko učinkovitih projektov je, da postane trg samozadosten, poudarja Noel.