»Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, katerega osnutek dajemo danes v javno razpravo, je temeljni strateški nacionalni dokument, ki opredeljuje smer prostorskega razvoja naše države do leta 2050. Podaja vizijo, cilje in koncept prostorskega razvoja ter usmeritve za druge ravni načrtovanja, na regionalni in lokalni ravni ter izvajanje ključnih nacionalnih projektov. Je ključna podlaga za usklajevanje sektorskih politik s prostorskimi učinki. V njej smo opredelili, kako bomo v Ustavi RS opredeljene pravice in vrednote uveljavljali na različnih ravneh upravljanja s prostorom. Dokument spremlja tudi okoljsko poročilo, ki naslavlja vidike potencialnih vplivov dokumenta oz. plana na naravne vire, krajino, naravo in zdravje,« je včeraj pojasnil minister Zajc.

Dodal je, da strategija naslavlja številne trende v državi, kot so med drugim podnebne spremembe. »Segrevamo se hitreje kot preostala Evropa. V tem smislu gredo naši cilji v zmanjševanje energetske odvisnosti Slovenije od fosilnih goriv in prehod v nizkoogljično družbo. Soočamo se tudi z globalizacijo gospodarstva, trend, ki ga naslavljamo s to strategijo, pa je tudi nova vloga mest za doseganje prostorske kohezije in razreševanje ključnih razvojnih vprašanj družbe,« je glede na izjavo, objavljeno na spletni strani ministrstva za okoje in prostor (MOP), pristavil Zajc.

Strategija med drugim podaja tudi usmeritve za razvoj energetske infrastrukture v podporo prehodu v nizkoogljično družbo. Tako v strategiji piše, da se pri načrtovanju prostorskega razvoja zagotavlja prednostno rabo obnovljivih virov energije (OVE) - med katere uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja, bioplin, biometan, sintetični metan in odpadno toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati - pred fosilnimi viri energije.

»V luči povečevanja deleža obnovljivih virov energije v skupni energetski bilanci se prednostno izkoristi možnosti, ki jih omogoča posodobitev obstoječih energetskih objektov na obnovljive vire s sodobnejšo tehnologijo za pridobitev oziroma koriščenje dodatnega potenciala obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje vplivov tovrstnih objektov na okolje. Pri tem se v največji možni meri zagotovi poplavno varnost, ohranjanje in izboljšanje ekološke povezljivosti, napajanje podzemnih vodonosnikov, zdravje prebivalstva in ohranjanje narave ter kulturne dediščine,« piše v strategiji.