Danska, Nemčija, Poljska, Finska, Švedska in baltske države želijo v okviru prizadevanj EU za razogljičenje gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina do leta 2030 na Baltskem morju razviti za 19,6 GW vetrnih elektrarn na morju.

To pomeni skoraj sedemkratno povečanje vetrnih zmogljivosti glede na sedanje ravni, na območju Baltskega morja pa je sicer mogoče razviti do 93 GW vetrnih elektrarn na morju, so navedle sodelujoče države.

To napoved so podale konec avgusta po vrhu EU o energetski varnosti, ki je potekal na danskem otoku Bornholm.

»Energetska varnost ... je ključna bolj kot kdaj koli prej, saj Rusija energijo še naprej uporablja kot orožje. Pospešeno večanje zmogljivosti obnovljivih virov nam bo pomagalo, da bomo lahko prenehali uporabljati rusko energijo in obenem zmanjšali prihodke Kremlja za financiranje vojne v Ukrajini,« je twitnila predsednica estonske vlade Kaja Kallas. 

Danska se je sicer na podobnem dogodku, ki se je odvil maja, z Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko dogovorila glede povečanja vetrnih zmogljivosti v Severnem morju za 150 GW, kar je približno desetkrat več od vseh vetrnih zmogljivosti v Evropi danes.

Države naj bi ob tem sodelovale tudi pri povečanju uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) po morju in zagotovile, da bo infrastruktura baltskih pristanišč in terminalov za UZP pripravljena na vse večje količine tega goriva. Sodelovale naj bi tudi pri distribuciji zelenega vodika, kjer se v proizvodnem procesu uporablja energijo iz obnovljivih virov ali nizkoogljično energijo.

EU si prizadeva do leta 2030 izpuste ogljika zmanjšati za vsaj 55 odstotkov glede na raven iz leta 1990 in do leta 2050 postati ogljično nevtralna.