Nacionalna energetska in podnebna načrta (NEPN) Slovenije in Hrvaške vsebujeta več podatkovnih nedoslednosti, ne podajata jasnih ciljev in ambicij ter ne upoštevata smernic za zmanjševanje energije, je sporočila nevladna organizacija CAN Europe.

Slovenija in Hrvaška sta dve od trinajstih držav EU, katerih NEPN-e trenutno ocenjuje CAN Europe z lastnim lansiranim orodjem za analizo teh načrtov, da bi prikazal neskladja med zavezami in dejanskim zmanjševanjem emisij ter energetskim prehodom v državah članicah.

V primeru Slovenije je analiza izpostavila nedoslednost podatkov v sektorskih ciljih za energetiko in industrijo, ki jih ni bilo mogoče primerjati s preteklimi smernicami zmanjševanja emisij. Prav tako je bilo ugotovljeno, da Sloveniji manjka vsaj en sektorski cilj pri emisijah toplogrednih plinov.

Analiza je tudi pokazala, da je Hrvaška le bežno izboljšala cilje končne porabe energije v primerjavi s starim NEPN-om, medtem ko ji ni uspelo povečati svojih ambicij v kmetijskem sektorju.

Prav tako Hrvaška ni spoštovala lastnih krivulj zmanjševanja neto in bruto emisij ter drugih sektorskih podnebnih ciljev, je dodal CAN Europe v svojem poročilu.

»Potem ko je Evropska komisija (EK) objavila, da namerava določiti 90-odstotni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za celotno EU do leta 2040, to orodje razkriva, da podnebni ukrepi na terenu ne potekajo s potrebno hitrostjo,« so sporočili iz CAN Europe.

Opozarjajo, da novi osnutki NEPN-ov nudijo le obrobne izboljšave v primerjavi s starimi in niso v skladu s pariškim sporazumom o preprečitvi globalnega segrevanja temperature nad 1,5 °C.

Te ugotovitve so skladne z decembrsko oceno EK, po kateri Unija ne dosega ciljev za leto 2030.

EK je Slovenijo in Hrvaško med drugim pozvala k dvigu ambicij glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Predvsem Slovenija si je cilj obnovljivih virov energije do leta 2030 (30-35 %) zastavila daleč pod tistim, ki ga je predlagala EK (46 %).