Direktivo o energiji iz obnovljivih virov (RED) bi bilo treba prilagoditi, tako da bi vključevala zavezujoč cilj 10 odstotkov plina iz obnovljivih virov do leta 2030, so minuli teden sporočili iz organizacije Gas for Climate, ki jo sestavlja deset vodilnih evropskih prenosnih operaterjev za plin in dve združenji za biometan.
»Ta cilj bi vključeval tudi zeleni vodik, čeprav bi večino tega deleža do leta 2030 najverjetneje zavzel biometan, saj bo v letu 2030 zelena električna energija, ki jo potrebujemo za zeleni vodik, služila predvsem razogljičenju rabe električne energije v elektroenergetskem sektorju,« je zapisano v študiji z naslovom 'Poti do razogljičenja plina v obdobju 2020-2050', ki jo je pripravilo svetovalno podjetje Guidehouse (nekdanji Navigant).
Kot razkriva študija, bi lahko proizvodnja biometana do leta 2030 dosegla 10 odstotkov skupne porabe plina v EU oz. okrog 370 TWh, kar je 35 bcm ekvivalenta zemeljskega plina.
»Kot v primeru ciljev za obnovljiva goriva, podanih v revidirani uredbi o energiji iz obnovljivih virov (RED II), bi države članice EU tudi nacionalnim dobaviteljem plina naložile izpolnitev tega obvezujočega cilja. Njegove dosege bi se lahko lotili tako, bi začeli obnovljivi plin proizvajati sami, da bi ga dobavljali od drugih, ali pa da bi svojo ponudbo ozelenili z zelenimi certifikati za plin,« je zapisano v študiji.
»Certifikati naj bi zagotovili, da se za vsak delež obnovljivega plina, ki prispeva h končnemu ciljnemu deležu, nekje v EU v plinsko omrežje vnese ekvivalentno količino obnovljivega plina, po enakem načelu kot v primeru zelenih certifikatov za električno energijo. Ob tem je treba zagotoviti, da lahko pri dosegi ciljnega deleža šteje tudi fizični uvoz biometana in zelenega vodika, podobno kot v primeru fizičnega uvoza obnovljive električne energije, ki lahko prispeva k ciljnemu deležu v okviru uredbe o energiji iz obnovljivih virov. S tem dodatno zagotovimo, da bodo zavezanci zmožni izpolniti ta mandat,« je zapisano v študiji.
Kot ugotavljajo avtorji, bi lahko države članice EU »bodisi določile obvezujoči cilj desetih odstotkov plina iz obnovljivih virov do leta 2030 bodisi bi vpeljale zavezujoče vmesne cilje za leta v obdobju 2020–2030 in tako zarisale pot do ciljnega deleža 10 odstotkov.«
»Prva opcija bi državam članicam omogočila nadaljevanje subvencioniranega odkupa biometana do vključno leta 2029, ob čemer bi lahko to podporo usmerili tudi specifično v zeleni vodik ter v biometan iz digestorjev in iz uplinjanja biomase, druga opcija pa bi lahko vključevala podcilje za različne vrste obnovljivih plinov.«
»Zavezujoč cilj za obnovljive pline do leta 2030 bi ob jasni navedbi, da je treba s tovrstnim delovanjem po letu 2030 nadaljevati in ciljni delež zvišati, pomagal povečati obseg proizvodnje zelenega vodika in biometana, vključujoč uplinjanje. Zavezujoč mandat pa sam po sebi ne bo dovolj, še posebej ne v primeru biometana. Ob tem je enako pomembno tudi samo politično sporočanje glede dolgoročnih obetov na področju bioenergije v energetskih sistemih EU,« so izpostavili avtorji študije.
V organizaciji Gas for Climate ob tem pozivajo tudi k »spodbujanju čezmejnega trgovanja in transporta vodika in biometana in k razjasnitvi tržnih pravil na področju zelenega in modrega vodika, vključno s transportom.«
Povpraševanje po zemeljskem plinu v EU trenutno dosega 4577 TWh in večinoma izhaja iz stavb, industrije in proizvodnje električne energije. »Razogljičenje energetskega sistema EU bo spremenilo tudi povpraševanje po plinu. Poraba zemeljskega plina se bo namreč opazno zmanjšala in bo do leta 2050 možna samo še v kombinaciji z zajemom in shranjevanjem ogljika. Biometan ter zeleni in modri vodik bodo ob tem odigrali pomembno vlogo pri dokončnem razogljičenju stavb, prometa, industrije in proizvodnje električne energije. Skupna poraba plina bo do leta 2050 torej nižja kot danes, a bo njena družbena vrednost ostala precejšnja,« so dodali avtorji študije, ki je na voljo TU.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki