Evropa bo v okviru dosege podnebnih ciljev predvidoma »zelo kmalu« po letu 2030 opustila premog, je v torek dejal analitik iz Evropske komisije (EK).

Raba premoga v elektroenergetskem sektorju se bo do konca tega desetletja zmanjšala za vsaj 80 odstotkov glede na leto 1990, je na spletnem seminarju mislišča Agora Energiewende dejal Francesco Ferioli iz generalnega direktorata EK za energijo.

Zgodnje opuščanje premoga pa bo imelo zgolj omejen vpliv na cene, je dejal Ferioli in ob tem pokazal na študijo, ki jo je na omenjenem seminarju predstavila svetovalna družba Enervis, ki je napovedala, da bodo veleprodajne cene električne energije v tem desetletju v povprečju za 8 evrov višje kot v scenariju, kjer bi ohranili premogovno proizvodnjo.

To se lahko poveča tudi na 18 evrov, če države članice opustijo podporne sheme za obnovljive vire in če se pri spodbujanju razogljičenja zanesejo na sistem EU ETS, čeprav bi se morale cene emisijskih kuponov povišati na 150 EUR/t, je pojasnil analitik pri Enervisu Julius Ecke ter dodal, da referenčna pogodba za ogljik trenutno dosega 60 EUR/t.

Šest držav članic EU, ki trenutno ne nameravajo opustiti premoga do leta 2030 – Nemčija, Poljska, Češka, Romunija, Bolgarija in Slovenija – bi morale za dosego podnebnih ciljev zgraditi še za 100 GW dodatnih vetrnih in sončnih zmogljivosti ter za 11–24 GW plinskih zmogljivosti, je dejal Ecke.

Pri tem se je navezoval na cilj zmanjšanja emisij v EU za 55 odstotkov (prvotno 40 odstotkov) do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990.

Čeprav so premogovne zmogljivosti trenutno konkurenčnejše od plinskih, Ferioli meni, da je današnje stanje, ki je posledica naraslih cen plina zaradi skrčene ponudbe, zgolj »začasno«.