Londonski župan Sadiq Khan je objavil raziskavo, ki kaže na veliko ogroženost Londončanov zaradi toksičnih prašnih delcev v zraku, znanih kot PM2,5. Gre za ene najnevarnejših, ki pridejo celo v pljučne mehurčke in vplivajo na nastanek številnih bolezni. Khan je odločen, da bo do leta 2030 znatno zmanjšal količino nevarnih delcev v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Aktivnosti za zmanjšanje prahu z delci v ozračju sicer potekajo tudi v Sloveniji.

Da so drobni delci prahu resen problem onesnaženosti zraka in grožnja za naše zdravje, ni novost. Zavedanje o škodljivosti je vse večje, še zlasti pozimi, ko se zaradi prometa in individualnih kurišč koncentracija delcev v zraku poveča. Najvišje ravni onesnaženosti so navadno v večjih urbanih središčih, dolinah in kotlinah, o čemer pri nas obveščajo in svetujejo strokovnjaki v Agenciji RS za okolje (ARSO) in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Predpisana mejna vrednost koncentracije delcev PM10 v Sloveniji je 50 µg/m3, v koledarskem letu pa je dovoljeno 35 preseganj te meje.

Manjša kot je velikost delcev, bolj problematični so za zdravje ljudi. Kot navaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na svoji spletni strani (tukaj) delci PM10 potujejo v pljuča (bronhije), manjši delci PM2,5 pa celo v pljučne mehurčke. Delci velikosti do 0,1 mikrona lahko preidejo skozi pljučne mehurčke v kri in vplivajo na pojav drugih zdravstvenih težav, tudi srčno žilnih bolezni, astme, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

V Združenem kraljestvu naj bi delci PM2,5 vsako leto povzročili kar 29.000 prezgodnih smrti, navaja župan Londona v sporočilu za javnost.

Po neuradnih podatkih ARSO je bila koncentracija PM2,5 delcev, izmerjena julija v Ljubljani in Mariboru, med 8 in 12 µg/m3. Pozimi je pričakovati večjo onesnaženost, januarja letos so tako beležili med 48 in 51 µg/m3, smernice WHO pa sicer postavljajo mejo na 10 µg/m3. V centru Londona, kjer so v zraku razpršeni predvsem delci iz obrabe pnevmatik, gradnje in kurjenja lesa, je povprečna letna količina PM2,5 delcev skoraj dvakratna tej meji.

Glede na raziskavo, ki jo je pred kratkim objavil londonski župan Sadiq Khan, vsako območje mesta presega priporočeno mejo. »Lahko nas je sram, da je naša mladina – prihodnja generacija Londončanov – izpostavljena tem drobnim delcem toksičnega prahu, ki resno škodujejo njihovim pljučem in zmanjšujejo pričakovano življenjsko dobo,« je zapisal Khan v sporočilu za javnost in dodal, da je namen objave raziskave doseči razumevanje ljudi o tem velikem izzivu, s katerim se London sooča.

Khan je, odločen, da bo do leta 2030 znatno zmanjšal količino nevarnih delcev v zraku, London vključil v koalicijo Breathe Life, s katero WHO povezuje podobna svetovna mesta, strokovna znanja, najboljše prakse in skupne akcije za izboljšanje kakovosti zraka. V svojem pristopu se namerava osredotočiti na zmanjšanje emisij iz mestnega prometa, gradbišč in kurišč, pri čemer je naslovil tudi vlado, da mu podeli potrebne pristojnosti za to. Od 23. oktobra naprej bo v Londonu tako vladal nov sistem T-Charge, po katerem bodo morali vsi vozniki avtomobilov, kombijev, avtobusov in drugih prevoznih sredstev zadostiti minimalnim emisijskim standardom ali plačati dnevno globo, t.i. toksično globo (Toxicity Charge).

Pri nas so aktivnosti za zmanjšanje onesnaženosti še vedno usmerjene predvsem v učinkovitejše kurilne naprave, ki zdaj spustijo v zrak kar dve tretjini vseh delcev, in v spodbude za zamenjavo toplotnih postaj in kotlov v večstanovanjskih stavbah. Na ravni spodbud in ozaveščanja ostajajo tudi elektrifikacija prometa, souporaba avtomobilov, uporaba javnega prevoza in koles, je pa bila Slovenija vključena v evropski projekt MED-HISS za spremljanje vpliva dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku, in v nov evropski projekt Sinica za povečanje števila merilnih mest za zrak in boljše informiranje prebivalstva o tej problematiki.