Odločevalci EU so pred kratkim dosegli dogovor o 32,5-odstotnem ciljnem deležu na področju energetske učinkovitosti za EU za leto 2030, s klavzulo, ki dopušča v letu 2023 ponovni pregled ter popravek omenjenega cilja navzgor, je sporočila Evropska komisija.

»To je sicer višji delež od prvotnega predloga Evropske komisije, a nižji od 35 %, kolikor je želel Evropski parlament, in precej manj, kot je potrebno za doseganje temperaturnih ciljev Pariškega sporazuma,« je povedal evropski urad za politiko okoljevarstvene organizacije WWF.

Po navedbah WWF so številni ministri za energijo, med drugim iz Francije, Italije, Španije in Švedske, na nedavnem srečanju podprli višji cilj na področju energetske učinkovitosti, »vendar žal to ni bilo dovolj, da bi to postalo uradno stališče Sveta EU. Cilj je mogoče revidirati leta 2023«.

Cilj je prav tako nezavezujoč, v nasprotju s tem, kar je predlagala Evropska komisija in podprl Evropski parlament.

Odločevalci EU so prav tako pregledali pravilo, ki določa obvezno raven letnega prihranka energije. »Sedanje pravilo od držav članic zahteva, da letno zagotovijo 1,5-odstotni prihranek energije, vendar zaradi vrzeli v zakonodaji, kot je ta, da ni obvezno vključiti energije, ki se uporablja v prometu, je zagotavljena le polovica tega prihranka. Dogovor, ki je bil dosežen nocoj, ohranja obstoječe vrzeli in pravi, da bo moral biti realen delež energetskih prihrankov držav članicznašal 0,8 %,« so dejali v WWF.

Medtem ko WWF meni, da se s torkovim dogovorom EU oddaljuje od Pariškega sporazuma, je Evropska komisija dejala, da bo »skupaj z nedavno dogovorjenim 32-odstotnim ciljnim deležem obnovljivih virov energije v proizvodnji energije v EU za leto 2030 Evropa opremljena za dokončanje prehoda na čisto energijo in izpolnjevanje ciljev, ki jih določa Pariški sporazum«.

»Evropa je daleč največji uvoznik fosilnih goriv na svetu. Danes smo temu naredili konec. Ta dogovor predstavlja pomemben korak v smeri energetske neodvisnosti Evrope. Večino tega, kar porabimo za uvožena fosilna goriva, bomo sedaj vložili doma v učinkovitejše stavbe, industrijo in promet. Novi 32,5-odstotni cilj bo prispeval k povečanju naše industrijske konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, nižjim računom za energijo, pomagal bo odpraviti energetsko revščino in izboljšati kakovost zraka. Naša pot k resnični zanesljivosti oskrbe z energijo in varsovanju podnebja se začne tu doma, ta dogovor pa kaže, da je Evropa odločena, da zgradi sodobno gospodarstvo, ki je manj odvisno od uvožene energije in ima večjo domačo proizvodnjo čiste energije,« je komentiral evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete.

Odločevalci EU so se prav tako dogovorili o regulativi o upravljanju energetske unije, ki določa pravila in okvir, kako naj države izpolnijo svoje cilje na področjih obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, vključno z morebitnim ciljem za nič emisij do leta 2050.

»Prvič bomo imeli poenostavljeno, trdno in pregledno upravljanje energetske unije, ki nam bo pomagalo izpolniti naše cilje do leta 2030 in dolgoročne energetske in podnebne cilje na celosten način,« je Cañete zapisal na Twitterju.