Od 382,22 MW projektov proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE), kolikor jih je bilo izbranih na do sedaj izvedenih desetih javnih pozivih za vstop v podporno shemo, jih je bilo izvedenih le 20,11 MW. Med temi pa ni vetrnih elektrarn, piše Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021, ki ga je v začetku julija izdala Agencija za energijo. Kot je v njegovem uvodu zapisala direktorica agencije Duška Godina, ključna težava ostaja umeščanje v prostor.

Od leta 2016, ko je Agencija za energijo po uveljavitvi spremembe podporne sheme objavila prvi javni poziv, je bilo za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo izpeljanih deset javnih pozivov. Na teh javnih pozivih je bilo prijavljenih 1191 projektov s skupno nazivno električno močjo 906,49 MW, od teh pa je bilo 516 projektov s skupno nazivno električno močjo 514,65 MW tudi izbranih, od tega 382,22 MW projektov proizvodnih naprav OVE in 132,43 MW SPTE.

A izmed vseh izbranih projektov je bilo doslej izvedenih le 130 projektov s skupno nazivno električno močjo 58,65 MW. Od tega je 88 izvedenih projektov proizvodnih naprav OVE s skupno nazivno električno močjo 20,11 MW in 42 projektov proizvodnih naprav SPTE s skupno nazivno električno močjo 38,54 MW, piše v poročilu Agencije za energijo.

Glede na tehnologijo prijavljenih in izbranih projektov po nazivni električni moči prevladujejo vetrne elektrarne, saj je bilo do zdaj skupaj prijavljenih za 570,16 MW vetrnih elektrarn, izbranih pa 73 teh projektov s skupno močjo 291,97 MW. »Ob tem pa je v luči zelene transformacije skrb vzbujajoče, da niti en projekt vetrnih elektrarn ni realiziran ter da se bo večini skrajni rok za izvedbo iztekel v letu 2023,« opozarjajo v Agenciji za energijo.

Izbrani projekti morajo namreč biti izvedeni v treh oziroma za zahtevne projekte v petih letih od vročitve sklepa o izbiri projekta prijavitelju. Če je ta rok zamujen, za električno energijo, proizvedeno v teh proizvodnih napravah, ni možno pridobiti podpore, pojasnjujejo.

Po številu prijavljenih in izbranih projektov medtem prevladujejo sončne elektrarne. Skupaj je bilo na zaključenih javnih pozivih namreč prijavljenih 510 projektov sončnih elektrarn, izbranih pa 217 s skupno električno močjo 64,45 MW. A, kot opozarjajo v regulatorju, je tudi realizacija izbranih projektov te tehnologije »zanemarljiva«, saj je izvedenih le 41 projektov z močjo 8,17 MW.

»Nezanemarljiv« delež izvedbe izbranih projektov je bil medtem dosežen le pri projektih SPTE na fosilna goriva, kjer je izvedenih 38,54 MW proizvodnih naprav, od tega 25,76 MW obnovljenih že obstoječih naprav za SPTE, dodajajo.

Godina je ob tem v uvodu v poročilo spomnila na analizo agencije iz leta 2019, ki je pokazala, »da bi lahko v primeru dejanske izvedbe vseh na javnih pozivih izbranih projektov v letu 2023, ko se iztečejo roki za izvedbo večine projektov, proizvodnjo električne energije iz OVE, ki je vključena v podporno shemo, več kot podvojili, od tega večino iz vetrne energije«.

»Žal se stanje v zvezi z realizacijo izbranih projektov od leta 2019 ni spremenilo, ključni razlog pa je prav umeščanje v prostor,« je poudarila. Poročilo tako kaže, da smo imeli konec lanskega leta v Sloveniji še vedno inštalirani zgolj dve vetrni elektrarni skupne zmogljivosti 3,3 MW.

Poročilo Agencije za energijo obenem kaže tudi, da Sloveniji po trenutnih ocenah za leto 2021 ponovno manjka 1,5 odstotne točke do ciljnega 25-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije.