»Obnovljivi viri energije (OVE) so doslej kljub motnjam in spremembam, ki jih povzroča pandemija koronavirusa, pokazali izjemno odpornost, njihov delež v mešanici električne energije pa se je na številnih trgih povečal,« so zapisali v IEA. Kljub temu pa bo po svetu letos inštaliranih 167 GW novih zmogljivosti na OVE, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2019, je razvidno iz poročila agencije IEA o novostih na trgu OVE, ki je bilo objavljeno v sredo.

IEA medtem za prihodnje leto pričakuje, da se bodo izgradnja novih zmogljivosti na OVE ponovno dvignila na raven, doseženo v letu 2019, k čemur bo pomembno prispeval delni zagon dveh mega hidroelektrarnih na Kitajskem.

»Kljub oživitvi pa je pričakovati, da bo rast za leti 2020 in 2021 skupaj za 10 odstotkov nižja od napovedi IEA pred izbruhom koronavirusa,« poudarjajo v IEA.

Popravki navzdol zadevajo skoraj vse zrele trge, razen ZDA, kjer vlagatelji hitijo, da bi končali projekte, preden potečejo davčne olajšave.

»Po lanski izjemni rasti naj bi letos izgradnja novih zmogljivosti na OVE v Evropi padla za tretjino, kar je največji letni upad po letu 1996. Prihodnje leto je pričakovati delno okrevanje,« so glede pričakovanj v Evropi zapisali v IEA.

Več kot polovica rasti na področju OVE v letošnjem in prihodnjem letu se bo odvila na področju solarne fotovoltaike, a je IEA pričakovanje glede novo zgrajenih zmogljivosti znižala s 110 GW leta 2019 na nad 90 GW leta 2020.

»V letu 2021 se pričakuje oživitev velikih projektov na področju fotovoltaike, vendar skupne inštalacije verjetno ne bodo presegle ravni iz leta 2019. To je posledica bistveno počasnejšega okrevanja na področju distribuirane fotovoltaike, saj bodo gospodinjstva in mala podjetja pretehtala naložbene načrte,« pravijo v IEA.

Zamude pri zagonu projektov, ki jih je povzročila kriza COVID-19, so letos upočasnile tudi tempo izgradnje vetrnih elektrarn na kopnem, »vendar pa bi letošnjo zamudo morali večinoma nadomestiti v letu 2021, saj je večina projektov že financiranih in v gradnji. Vendar še vedno ostaja negotovost glede projektov, ki so načrtovali, da bodo zagotovili svoje financiranje v letošnjem letu in začeli delovati prihodnje leto,« so poudarili v IEA.

V agenciji IEA so dodali, da bo vpliv krize na zagon vetrnih elektrarn na morju »predvidoma ostal omejen v letih 2020 in 2021, saj imajo projekti na morju daljše gradbene čase kot tisti na kopnem«.

V IEA še pravijo, da bodo kljub upočasnitvi inštalacij novih obnovljivih zmogljivosti leta 2020 skupne svetovne zmogljivosti na OVE še vedno zrasle za 6 odstotkov, kar bo preseglo skupne zmogljivosti Severne Amerike in Evrope.

Vpliv pandemije koronavirusa na obnovljive vire pa se širi tudi zunaj elektroenergetskega sektorja - na transport in ogrevanje, poudarjajo v IEA.

»Koronavirusna kriza je korenito spremenila svetovni kontekst biogoriv, ki so ključni element pri prehodu na bolj trajnostni promet. Močan upad povpraševanja po bencinu in dizlu škoduje tudi porabi biogoriv, ki jo vodijo politike, ki zahtevajo, da dobavitelji mešajo določeno količino biogoriv s fosilnimi gorivi za prevoz. Proizvodnja biogoriv za promet naj bi se zdaj letos zmanjšala za 13 odstotkov. Če bo leta 2021 prišlo do oživitve povpraševanja po transportnih gorivih, bi se proizvodnja biogoriv lahko vrnila na raven iz leta 2019, vendar bi to še vedno bilo nižje od napovedi IEA pred pandemijo,« so dejali v IEA.

Leta 2020 naj bi se zmanjšala tudi poraba obnovljivih virov energije za ogrevanje, ugotavlja IEA. »Nedavni padec cen nafte in plina škodi cenovni konkurenčnosti obnovljivih goriv in tehnologij, ki zagotavljajo ogrevanje. Številne načrtovane naložbe za prehod iz ogrevanja na fosilna goriva na obnovljive ali električne alternative bodo verjetno prestavljene ali ukinjene, če vlade ne bodo uvedle močnejše podpore politike.«