Evropa bo vodilna svetovna sila na področju vpeljave obnovljivih virov energije (OVE), razkriva nedavno poročilo raziskovalnega podjetja Bloomberg New Energy Finance (BNEF) z naslovom New Energy Outlook (NEO) 2018. OVE naj bi torej do leta 2050 v Evropi zagotavljali 87 odstotkov električne energije, v ZDA 55 odstotkov, na Kitajskem 62 odstotkov in v Indiji 75 odstotkov.

»Poceni OVE, prilagodljivi odjem in baterije bodo evropski elektroenergetski sistem s skupnimi močni preusmerili stran od fosilnih goriv in jedrske energije proti sistemu, ki temelji na spremenljivih OVE in energiji brez emisij,« pravijo v BNEF.

Po pričakovanjih BNEF bo Nemčijo do leta 2050 v 74 odstotkih poganjala energija iz vetrnih in sončnih elektrarn – in 84 odstotkov OVE – a bo imela država tudi najvišjo raven emisij v Evropi.

»Vpeljava baterij sicer res pomaga pri večjemu prodoru OVE, a bo brez posega politike poceni lignit najverjetneje še vedno v uporabi,« menijo v BNEF glede Nemčije.

Električni avtomobili in avtobusi bodo leta 2050 na svetovni ravni trošili 3461 TWh električne energije, kar je po navedbah BNEF enako 9 odstotkom skupnega povpraševanja.

Na svetovni ravni se »premog na dolgi rok izkaže za največjega poraženca«, je dejala Elena Giannakopoulou, ki je pri BNEF odgovorna za energetsko ekonomiko.

»Ob prevladi ugodnejših stroškov vetrnih in fotovoltaičnih objektov za proizvodnjo večjih količin električne energije – ter ob pomoči baterij in plina za fleksibilnost – se bo prihodnji elektroenergetski sistem preusmeril v poceni OVE. Premog bo torej izrinjen,« je dejala Giannakopoulou.

V BNEF pričakujejo, da se bo delež premoga v svetovni proizvodnji električne energije do sredine stoletja z današnjih 38 odstotkov skrčil na zgolj 11 odstotkov.

Od skupno 11,5 bilijona dolarjev, ki bo med letoma 2018 in 2050 po svetu vloženega v nove proizvodne zmogljivosti, bo 8,4 bilijona namenjenega vetrni in sončni proizvodnji, še 1,5 bilijona pa brezogljičnim tehnologijam, denimo na področju hidroproizvodnje in jedrske proizvodnje, pravijo v BNEF.

»Ta investicija bo na svetovni ravni povzročila 17-kratno povečanje fotovoltaičnih zmogljivosti in 6-kratno povečanje vetrnih zmogljivosti. Izravnani stroški električne energije (LCOE) iz novih fotovoltaičnih elektrarn naj bi se do leta 2050 znižali še za 71 odstotkov, v primeru vetrnih elektrarn na kopnem pa še za 58 odstotkov. Pri teh dveh tehnologijah so se LCOE med letoma 2009 in 2018 sicer zmanjšali že za 77 odstotkov v primeru prve in 41 odstotkov v primeru druge,« pravijo v BNEF.

Letošnje poročilo je tudi prvo, ki izpostavi velik vpliv padajočih stroškov baterij na energetsko mešanico prihodnjih desetletij. Po napovedih BNEF bodo cene litij-ionskih baterij, ki so se na megavatno uro od leta 2010 znižale že za skoraj 80 odstotkov, ob krepitvi proizvodnje električnih vozil skozi dvajseta leta tega stoletja še naprej upadale.

»Po naših ocenah bo do leta 2050 v zmogljivosti na področju baterij vloženih 548 milijard dolarjev, dve tretjini od tega na ravni omrežja in ena tretjina na ravni števcev, nameščenih v gospodinjstvih in pisarnah,« je zapisal Seb Henbest, ki pri BNEF pokriva Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, sicer pa je tudi glavni avtor poročila NEO 2018.

»Z nastopom poceni baterij za shranjevanje energije bo postalo vse bolj možno izpopolniti dobavo električne energije iz vetrnih in sončnih elektrarn, tako da bosta ti tehnologiji lahko prispevali k zadovoljevanju povpraševanja tudi, ko vetra in sonca ne bo. OVE bodo posledično prevzemali vse večji del trga, ki ga trenutno zapolnjujejo premog, plin in jedrska energija,« je dodal Henbest.

Po navedbah v poročilu se bo vloga plina v energetski mešanici še naprej razvijala, plinske elektrarne pa se bo vse pogosteje gradilo predvsem za podporo OVE in ne za proizvodnjo tako imenovane pasovne oz. nenehno dostopne električne energije.

V BNEF napovedujejo, da bodo investicije v nove zmogljivosti do leta 2050 znašale 1,3 bilijona dolarjev, kjer bo skoraj polovica namenjena plinskim elektrarnam, namenjenim pokrivanju konične obremenitve, in ne plinsko-parnim turbinam. Plinske zmogljivosti naj bi se med letoma 2017 in 2050 povečale za 15 odstotkov, čeprav se bo njihov delež v proizvodnji električne energije na svetovni ravni zmanjšal z 21 na 15 odstotkov. Po navedbah BNEF naj bi raba plina v Evropi hitro upadla.