Občina Kanal ob Soči trenutno načrtuje in tudi že izvaja implementacijo sončnih projektov in projektov za hrambo in uporabo vodika, so pojasnili na občini.

Glede vodikovih projektov so tako pojasnili, da so projekti za hrambo in uporabo vodika vezani na dva nosilca, in sicer na družbo Salonit Anhovo, ki vzpostavlja ogljično nevtralno proizvodnjo cementa, brezemisijski transport ter poslovanje po principu krožnega gospodarjenja, in družbo Ecubes skupaj s partnerji, ki planira izgradnjo vodikovih centrov na podeželju v povezavi z vodikovim centrom v Salonitu. 

Vrednost projekta družbe Ecubes je ocenjena na 15 milijonov evrov, medtem ko je vrednost naložbe v vodikov projekt v Salonitu Anhovo ocenjena na 30 milijonov evrov. V Salonitu bodo okoli 75 odstotkov investicije pokrili iz lastnih sredstev, 25 odstotkov pa iz evropskih.  

Prva faza izvajanje vodikovega projekta v Salonitu Anhovo bo trajala do 2027, bodo pa morali v cementarni sočasno vzpostaviti proizvodnjo iz obnovljivih virov ter uporabo le teh v proizvodnem procesu s pomočjo vodika. Tako so poleti že zagnali 2,23 MW sončno elektrarno, druga z močjo 1,5 MW pa bo z delovanjem pričela jeseni letos. Hkrati so načrtovane dodatne sončne elektrarne na območju stare cementarne in tudi v kamnolomu, s čimer naj bi imeli v Salonitu Anhovo do leta 2024 za več kot 5 MW fotovoltaičnih zmogljivosti.

Poleg že omenjenega bodo v začetni fazi na lokaciji družbe Salonit za potrebe vodikovega pilota postavljeni še elektrolizer za proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov energije, hranilnik vodika, večji baterijski hranilnik, polnilnica vodika (večja) ter flota tovornjakov in naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote iz plina/vodika.

Ob tem pa načrtujejo tudi razvoj projekta, kjer se bo uporabljalo prestrežen CO₂ v kombinaciji z vodikom za izdelavo t.i. zelenih ogljikovodikov.

Sočasno z razvojem pilotnega projekta bodo v Anhovem, za demonstracijske potrebe, vzpostavili demonstracijsko-izobraževalni center vodikovih tehnologij, ki bo služil kot demonstracijsko izobraževalna infrastruktura za podporo razvoju kompetenc družbe ter širše v regiji kot vzorčen primer za potrebe razvoja vodikovih infrastruktur.

Center vodikovih tehnologij bo služil tudi kot poligon za testiranja razvojno-raziskovalnih rezultatov, ki jih bodo izvajale raziskovalne organizacije in univerze iz širše regije – Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije.

Investicijo družbe Salonit se bo povezovalo s tako imenovanimi vodikovimi grozdi Hycubes & Inomad, ki jih bo v sklopu projekta Koridor brezemisijske mobilnosti Slovenije v Posočju postavljala družba Ecubes & partnerji. Poudarek bo na podpori razvoju samooskrbnih energetskih skupnosti, pravijo na občini.

Projekti, povezani z vodikom, pa so umeščeni tudi v transnacionalni projekt Severnojadranske čezmejne vodikove doline. Prva skupna prijava projektov partnerjev iz treh držav (Italija – Furlanija, Slovenija in Hrvaška) je bila oddana 20. septembra letos na razpis Horizon Europe – Clean Hydrogen Joint Undertaken.

Medtem pa projekt krepitve deleža obnovljivih virov energije (OVE) v občini Kanal ob Soči zajema predvsem postavitev sončne elektrarne družbe Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) ob črpalni hidroelektrarni (ČHE) Avče, postavitev že omenjenih sončnih elektrarn na območju Salonita Anhovo in postavitev sončnih elektrarn na stavbah v občinski lasti.

Tako namerava SENG na stavbna zemljišča ob ČHE Avče (Kanalski vrh) postaviti sončno elektrarno v dveh fazah, in sicer v prvi fazi z močjo okoli 2,5 MW predvidoma do leta 2024 in v drugi fazi z močjo okoli 5 MW, ko bo izveden priključek za celotno inštalirano moč sončne elektrarne.

SENG proučuje tudi možnosti postavitve sončnih elektrarn na nekaterih drugih lokacijah v občini.

Sama občina pa namerava na strehe stavb v svoji lasti v naslednjih letih postaviti več sončnih elektrarn v skupni moči okrog 1 MW, in sicer po sistemu oddaje služnostne pravice. Večina sončnih elektrarn na stavbah v večjih in tudi podeželskih naseljih bo postavljena do konca leta 2023; preostale pa – skladno z ustreznostjo energetskega omrežja – v naslednjih letih.

Občina ob prispevanju k večanju OVE zasleduje tudi cilj nižanja stroškov električne energije v teh stavbah in možnost oblikovanja energetskih skupnosti oziroma zadrug, s čimer se gospodinjstvom zmanjša strošek električne energije.

Za vzpostavitev še drugih možnosti energetske oskrbe v občini bo naročena študija, ki bo – poleg možnosti uporabe sončne energije – proučila predvsem možnost uporabe lesne biomase za mikro sisteme za daljinskih ogrevanje in male skupinske kurilne naprave.

Vrednost vseh sončnih projektov je ocenjena na okoli 13 milijonov evrov, pravijo na občini Kanal ob Soči.

Je pa trenutno največji izziv za izvedbo vseh zgoraj omenjenih projektov zagotovitev ustreznih finančnih virov (aktiviranje zasebnih investitorjev, EU sredstva, napoveduje se ustanovitev EU banke za vodik), poudarjajo na občini.

Hkrati je umeščanje objektov OVE v prostor še vedno prepočasno, zato na občini računajo, da bo ustreznejše in hitrejše postopke umeščanja – za večje objekte – omogočil zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki je v fazi javne obravnave in naj bi bil sprejet do konca leta.

Glede uporabe vodika pa v sami občini vidijo največji potencial za uporabo vodikovih tehnologij v industriji v smeri brezogljičnega in krožnega gospodarstva, v transportu v smeri brezemisijske mobilnosti, v izobraževanju v podporo kompetenc na področju vodika in testiranju razvojno raziskovalnih rezultatov, v lokalnem okolju kot prispevek k energetsko samooskrbnim skupnostim in v lokalnem in širšem okolju kot spodbuda za nastajanje novih delovnih mest s poudarkom na tistih z visoko dodano vrednostjo.