Gradnja novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (OVE), vključujoč baterijsko shranjevanje, je že zdaj cenejša od nadaljnjega obratovanja 39 odstotkov obstoječih premogovnih zmogljivosti po svetu, razkriva novo poročilo, ki ga je mislišče Carbon Tracker pripravilo v sodelovanju z organizacijama Rocky Mountain Institute in Serra Club.

Po navedbah poročila se bo delež nekonkurenčnih premogovnih elektrarn po svetu do leta 2022 povečal na 60 odstotkov, do leta 2025 pa na 73 odstotkov.

Če izvzamemo ZDA, velja že za tretjino svetovnih premogovnih zmogljivosti, da je njihovo nadaljnje obratovanje dražje od gradnje novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključujoč shranjevanje, ugotavljajo avtorji poročila.

»Ta delež bo do leta 2025 na svetovni ravni dosegel skoraj 80 odstotkov, torej bo premogovna proizvodnja v nekaterih državah in regijah skoraj povsem nekonkurenčna,« je zapisano v poročilu.

V Evropski uniji je trenutno nekonkurenčnih 81 odstotkov premogovnih zmogljivosti, ta delež pa bo do leta 2025 dosegel 100 odstotkov, opozarjajo avtorji poročila.

Na Kitajskem je trenutno nekonkurenčnih 43 odstotkov premogovnih zmogljivosti, tudi ta delež pa bo do leta 2025 dosegel skoraj 100 odstotkov. V Indiji je trenutno nekonkurenčnih 17 odstotkov premogovnih zmogljivosti, do leta 2025 pa bo delež narasel na 85 odstotkov, je še zapisano v poročilu.

Avtorji poročila ocenjujejo, da bi lahko zamenjavo svetovnih premogovnih zmogljivosti z objekti za proizvodnjo čiste energije (vključujoč baterije) izvedli že do leta 2022 – s čimer bi zagotovili tudi neto letne prihranke.

»Občuten upad stroškov obnovljivih virov bi lahko do leta 2025 prinesel neto letne prihranke v višini 105 milijard dolarjev. In to še preden upoštevamo škodljiv vpliv premogovne proizvodnje na zdravje, podnebje in okolje ter družbene in okoljske koristi omejitve onesnaževal,« razkrivajo avtorji poročila.

Kot dodajo, pa »opuščanje premoga do sedaj ni 'dohitevalo' vse slabše ekonomike.«

»Svetovna raba premoga mora za zagotovitev dosegljivosti ciljev pariškega dogovora na področju temperatur do leta 2030 doseči 80-odstotno nižje ravni kot v letu 2010, kar zahteva pospešen prehod v državah OECD v naslednjem desetletju in opustitev premoga v preostanku sveta do leta 2040,« opozarjajo avtorji poročila.

»Električna energija iz premogovnih elektrarn je vse bolj ekonomsko zastarela, in to neodvisno od cen ogljika in politik na področju onesnaženosti zraka. Z zapiranjem premogovnih elektrarn in njihovim nadomeščanjem s stroškovno ugodnejšimi alternativami ne bomo prihranili le denarja odjemalcev oz. davkoplačevalcev, temveč lahko to igra tudi pomembno vlogo pri prihodnjem gospodarskem okrevanju,« je ob tem dejal generalni direktor in eden od vodij oddelka za električno energijo in energetska podjetja v mislišču Carbon Tracker Matt Gray.