Po podatkih WindEurope je bilo v letu 2019 v Evropi inštaliranih 15,4 GW novih vetrnih zmogljivosti, od tega 13,2 GW v državah EU. To je več kot 27 % več kot v letu 2018, a še vedno 10 % manj kot v rekordnem letu 2017. S 417 TWh proizvedene energije so vetrni sistemi v letu 2019 pokrili 15 % potreb po elektriki v EU. Vendar pa pri WindEurope kljub temu opozarjajo, da Evropa »ne gradi dovolj, da bi lahko uresničila zeleni sporazum«.
Tri četrtine novih vetrnih sistemov, postavljenih v lanskem letu, predstavljajo vetrne elektrarne na kopnem (11,8 GW), novi sistemi na morju pa 3,6 GW. Evropa je imela konec leta 2019 skupno 205 GW vetrnih zmogljivosti.
Največ novih vetrnih parkov je bilo postavljenih v Veliki Britaniji (2,4 GW, na kopnem in morju skupaj), sledijo pa ji Španija (2,3 GW, samo na kopnem), Nemčija (2,2 GW, na kopnem in morju skupaj), Švedska (1,6 GW, samo na kopnem) in Francija (1,3 GW, tudi samo na kopnem).
»Nemčija, ki je dolgo predstavljala gonilo vetrne industrije v Evropi, je na mrtvi točki. V lanskem letu so postavili le 1,1 GW vetrnih zmogljivosti na kopnem – najmanj po letu 2000. Poleg tega so najavili izredno malo investicij, kar kaže na to, da naslednje leto ne bo bistveno boljše,« opažajo pri organizaciji WindEurope.
V Evropi je bilo napovedanih 19 milijard evrov novih naložb, ki so bile namenjene 11,8 GW novih zmogljivosti. Na vladnih dražbah in razpisih je bilo dodeljenih še 15 GW novih zmogljivosti, dodajajo v WindEurope.
Nove (kopenske) vetrne zmogljivosti na Hrvaškem so v letu 2019 znašale 69 MW, kar je povečalo skupne vetrne zmogljivosti države na 652 MW. Bolgarija, Romunija in Slovenija pa v lanskem letu niso postavile novih vetrnih elektrarn. Skupne vetrne zmogljivosti v Bolgariji znašajo 691 MW, v Romuniji 3.029 MW, v Sloveniji pa 3 MW.
Izven EU, na Balkanu, je Bosna in Hercegovina (BiH) v letu 2019 pridobila 36 MW novih vetrnih zmogljivosti, kar je povečalo njene skupne vetrne zmogljivosti na 87 MW. V drugih balkanskih državah v lanskem letu niso postavili novih vetrnih sistemov. Skupne vetrne zmogljivosti na Kosovu so v letu 2019 znašale 32 MW, v Črni gori 118 MW, v Severni Makedoniji 37 MW, v Srbiji pa 374 MW.
»Vetrna energija je lani predstavljala 15-odstotni delež v električni energiji v Evropi. Toda Evropa ne gradi dovolj novih vetrnih parkov, da bi dosegla cilj EU, ki je ta, da bi vetrna energija predstavljala polovico električne energije v Evropi do leta 2050,« je poudaril izvršni direktor WindEurope Giles Dickson.
»Podnebna nevtralnost in zeleni dogovor od Evrope zahtevata vsako leto več kot dvakrat več novih vetrnih zmogljivosti, kot jih je bilo inštaliranih v letu 2019. In k tej rasti morajo prispevati tako vetrne elektrarne na morju kot tudi na kopnem,« je še dodal Dickson.
Dickson izpostavlja, da to »zahteva nov pristop pri načrtovanju in izdaji dovoljenj ter konstantne naložbe v elektroenergetska omrežja. Tu so ključni nacionalni energetski in podnebni načrti za leto 2030. EU mora zagotoviti, da so dovolj ambiciozni in se dosledno izvajajo.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki