Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki so jo potrdili državnozborski poslanci, med drugim omogoča umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) v prostor, ne dopušča pa gradenj hidroelektrarn (HE) na Muri, obenem spodbuja vzpostavitev prenosne plinske povezave z Madžarsko. Za dosego ciljev strategije bo sicer v roku šestih mesecev pripravljen akcijski načrt za izvajanje strategije do leta 2030. Povezal naj bi merljive cilje prostorskega razvoja z izvajanjem sektorskih politik.
Strategija naslavlja ključne izzive prostorskega razvoja in strateško osmišlja izvajanje teritorialne kohezije na ozemlju Slovenije. Strategija po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) vzpostavlja odgovornejši odnos do prostora. V njej so upoštevani aktualni izzivi urbanizma, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, prehranske in energetske samooskrbe ter vpetosti v mednarodni prostor.
Na področju energetike strategija določa skrb države za zanesljivo in cenovno pravično oskrbo z energijo, proizvodnja energije pa da temelji na obnovljivih in drugih nizkoogljičnih virih energije. Pri načrtovanju prostorskega razvoja se tako zagotavlja prednostna raba obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije pred fosilnimi viri energije.
Strategija izpostavlja, da se potenciali za rabo obnovljivih virov energije opredelijo v regionalnih in lokalnih energetskih konceptih kot strokovna podlaga za prostorske akte na regionalni in lokalni ravni. Med obnovljive vire energije pa se uvrščajo vodni potencial, biomasa, energija vetra, geotermalna energija, sončna energija, toplota okolja, bioplin, biometan, vodik (pridobljen iz OVE), sintetična goriva iz lesne biomase in odpadna toplota ter energija, ki se sprošča pri sežiganju gorljivih ostankov obdelanih komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
Za povečanje deleža obnovljivih virov energije se prednostno sicer izkoristijo možnosti, ki jih omogočata tehnološka posodobitev obstoječih energetskih objektov na obnovljive vire in izboljšanje energetske učinkovitosti; za povečanje deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov pa se načrtuje tudi gradnja novih energetskih objektov na obnovljive vire energije, ustrezne prenosne infrastrukture ter sistemov za shranjevanje te energije, pri čemer se prednostno izkoristi prostorske možnosti, ki jih daje obstoječa gospodarska javna infrastruktura, grajene javne površine, stavbe ter razvrednotena območja, je poudarjeno v dokumentu.
Možna prednostna območja za umestitev objektov državnega pomena za rabo obnovljivih virov energije s priključno infrastrukturo se nato opredelijo v akcijskem programu za izvajanje strategije.
Hidroenergetski potencial rek se glede na besedilo dokumenta izkorišča na večjih (Drava, Sava) in manjših rekah (Kamniška Bistrica, Savinja), pri čemer imata prenova in tehnološka nadgradnja obstoječih hidroelektrarn prednost pred novogradnjami.
Obenem se določijo tudi prednostna območja za postavitev novih hidroelektrarn z nazivno močjo nad 10 MW ob preveritvi hidroenergetskega potenciala in uskladitvi z zahtevami za varstvo vodnih in obvodnih habitatov, voda ter ekološke povezljivosti. Hidroenergetski potencial se na reki Muri ne bo izkoriščal za proizvodnjo električne energije, je poudarjeno.
Strategija naslavlja tudi male hidroelektrarne, ki lahko omogočajo trajnostno rabo obnovljivega vira energije v sklopu regionalne energetske oskrbe. Pri hidroenergetski rabi voda se obenem stremi k večfunkcionalnosti.
Kot je razvidno iz dokumenta, se pri postavitvi vetrnih elektrarn upošteva načelo možne so-rabe prostora. Prostorske možnosti izrabe vetrne energije se v skladu s predpisi preverijo nato v okviru postopkov priprave prostorskih aktov, z izdelavo akcijskega programa za izvajanje strategije za področje obnovljivih virov energije pa se na podlagi podrobnejših preveritev nato opredeli območja in pogoje za podrobnejše načrtovanje.
Prednostna območja in objekti za rabo sončne energije so obstoječi in novi objekti na stavbnih zemljiščih (razen zelenih površin), gradbeno-inženirski objekti ter razvrednotena območja v okviru njihove sanacije (npr. opuščena območja pridobivanja mineralnih surovin, pod določenimi pogoji tudi zaprta odlagališča odpadkov), je o izrabi sončne energije zapisano v strategiji.
Prednostni območji za soproizvodnjo toplote in energije v bližini večjih naselij in gospodarskih con sta predvsem območje geotermalnega sistema v severovzhodni Sloveniji – med Šentiljem in Šalovci ter med Ptujem in Lendavo – in območje paleozojskega geotermalnega sistema pri Benediktu v Slovenskih goricah. Območja ob sistemih rabe geotermalne energije so tudi območja za opredelitev prednostnih območij kaskadne rabe energije, vključno za kmetijske namene, ob upoštevanju drugih prostorskih omejitev. Pri uporabi geotermalne energije je treba zagotoviti reinjeciranje vode v skladu z usmeritvami za varstvo in upravljanje voda, je o tem viru zapisano v strategiji.
Za koriščenje toplote okolice s toplotnimi črpalkami tla-voda in voda-voda je medtem primeren večji del Slovenije, razen najožjih in ožjih vodovarstvenih območij in drugih območij z omejitvami rabe – predvsem območja, kjer prevladujejo vlažna tla z velikim deležem mineralnih snovi in malo porami, kjer je akumulacija toplote v tleh (glinena, ilovnata tla). Prednostna območja za rabo toplotnih črpalk so vsa stavbna zemljišča ob predhodni preveritvi zadostnosti preskrbe z električno energijo.
Raba biomase se medtem glede na strategijo prednostno spodbuja v daljinskih energetskih sistemih, in sicer na širših mestnih območjih, v večjih naseljih z razmeroma visoko gostoto poselitve (več kot 20 prebivalcev/ha) za daljinsko ogrevanje, in na območjih gospodarskih con z zagotovljenim odjemom toplotne energije ob zagotavljanju ustreznih filtrov za varstvo zraka.
Sistemi za soproizvodnjo toplote in energije na bioplin pa se prednostno načrtujejo na območjih, ki so namenjena za kmetijsko in živilsko proizvodnjo, ter na območjih komunalne infrastrukture, ki jih je mogoče povezati neposredno z uporabniki.
Strategija izpostavlja, da jedrska elektrarna Krško (JEK) ostaja v obratovanju. V okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije, vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki rabe jedrske energije v energetske namene, se obenem preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah.
Strategija omogoča tako tudi umeščanje JEK2, česar zadnja veljavna strategija iz leta 2004 ni dopuščala (dovoljevala je le podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem). Dokument sicer ne predvideva natančne lokacije izgradnje novega bloka. Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, odpira pa vrata, da se ti postopki začnejo. Strategija omogoča tudi umeščanje manjših jedrskih reaktorjev v prostor.
Glede elektroenergetskih omrežji strategija med drugim določa, da se ta prednostno umeščajo znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.
Kot navaja besedilo, se naj obenem zagotovijo prostorski pogoji za posodobitev in nadgradnjo prenosnega plinovodnega omrežja in za širitev distribucijskega plinovodnega omrežja, pri čemer se upošteva usmeritve za prehod v nizkoogljično družbo, po katerih se zemeljski plin kot fosilno gorivo postopoma nadomešča z obnovljivimi viri energije.
Strategija spodbuja tako tudi vključevanje obnovljivih plinov, sintetičnih in drugih nizkoogljičnih plinov v plinovodna omrežja ter njihovo uporabo kot hranilnik presežne energije, pri čemer se upoštevajo potrebe na regionalni in lokalni ravni ter usmeritve v strateških razvojnih dokumentih energetskega sektorja. Kot je izpostavljeno v besedilu, naj se omogoči širitev plinovodnega omrežja v regije, ki še niso pokrite s plinovodnim omrežjem, kot je mednarodna prenosna plinska povezava z Madžarsko.